Vodja tropa, ki ga ne ustavi strmina

Če je za smučišče poleg dobrega naravnega terena, ustreznih žičniških naprav, pa seveda snega, pomembno še kaj, potem je to snežni teptalec. V tem trenutku najsodobnejši stroj, s katerim na naših smučiščih pripravljajo proge, je prinoth leitwolf. Impresiven izdelek, ki zmore marsikaj.

O lepoti takšnih strojev je sicer težko govoriti, a vendarle prinoth leitwolf privablja poglede, kabinski del so oblikovali pri slovitem Pininfarini, njihova zaščitna barva je srebrno siva, v nasprotju z živo rdečo pri glavnem tekmecu – znamki Kässbohrer in njenih pistenbullyjih. Leitwolf, rekli bi mu nekako vodja (volčjega) tropa, je še zelo nova pridobitev kranjskogorskega smučišča – dobili so ga lani decembra – in izdelek južnotirolskega podjetja je zdaj njihov najboljši teptalec.



Zakaj? »Snežna freza je veliko boljša, ima več nastavitev, za pol valja jo je mogoče zamakniti levo ali desno, uprav­ljavcu stroja tako ni treba zapeljati na rob smučišča, da ta rob res poravna. Vozilo je vselej na trdni podlagi, ni nevarnosti, da bi kam zdrsnilo,« mi je, ko sem prisedel v kabino, povedal voznik Iztok Kavalar. »Prej smo bili pri nas vsi navajeni na volan, zdaj pa se ne bi vrnil na prejšnjo rešitev, tu sedim na sredini, imam boljšo preglednost, roki bolj počivata, vse skupaj je bolj natančno,« pojasni. Ima ročici za levo roko, s katerima usmerja vozilo, in upravljalno palico za desno, s katero nastavlja oziroma upravlja celo vrsto stvari, npr. dviganje pluga, dviganje in spuščanje freze, nastavljanje vitla in podobno.

Razbijanje grbin je izziv

Za palico je barvni večfunkcijski zaslon v visoki ločljivosti, na katerem se izpisujejo najrazličnejši podatki, npr. kako globoko gre freza, kako hitro se vrti, kako močno se zateguje vitel, po želji se vključi tudi slika vzvratne kamere za dober pregled tistega, kar stroj za t. i. tepihom pušča za seboj. Plug denimo je mogoče nastavljati v 12 različnih položajev, odpirati in zapirati njegova stranska ušesa. Na zaslonu si je mogoče ogledati še druge pomembne informacije, od tlaka v pogonu do porabe goriva (v povprečju slabih 30 litrov na uro), temperature zraka, mogoče je imeti tudi GPS-sistem, ki z različnimi barvami prikazuje, kako globok je sneg.



Pomembna prednost leitwolfa je možnost nastavljanja višine podvozja, spredaj, zadaj ali v celoti. Kar najbolj ga voznik privzdig­ne za obračanje, da gre to bolj lahkotno, če je povsem spuščeno, ima pač najboljši oprijem, tako se nastavi, kjer je denimo pobočje strmo ali kadar je snežna podlaga zelo mokra in težka. Vselej je treba grbine naprej odstraniti s plugom in šele potem poravnati s frezo. »Freza je lahko najboljša, a najprej je vseeno treba velike kupe zravnati, razbiti, to je največji izziv,« pravi Iztok Kavalar. Največja strmina, ki jo leitwolf lahko prevozi, je 45 stopinj, blizu tega je naklon na vrhu najtežjega dela proge v Podkorenu.



Tam in še kje si za boljšo in bolj varno lego pomaga z vitlom in jeklenico, ki poskrbi, da se stroj, ki tehta konkretnih 14,5 tone, v klanec ne zakoplje ali da pri ravnanju po strmini navzdol ne zdrsne. Uporabijo ju tudi, če ni tako strmo, vendar je na primer treba odrivati velike količine snega. Jeklenica je shranjena v bobnu za kabino, v Kranjski Gori so naročili dolžino 850 metrov, daljše ne potrebujejo, največ je sicer lahko dolga 1200 metrov. Upravljavec jo odvija ali spušča s priročnim električnim upravljalom in potem zatakne za prej pripravljeno sidrišče.

Orjaški navor

Leitwolf ima dizelski motor s prostornino skoraj 13 litrov, ki ga izdelujejo pri Mercedesu. Moč vrst­nega šestvaljnika je konkret­nih 390 kW (530 KM) in največji navor 2460 Nm, krmiljenje poteka prek hidravlike na zobnika v zadnjem delu obeh gosenic. »Z večjo močjo se vzpenja lepše kot starejši model everest, manj se zaganja – kot gams gre v breg,« slikovito pravi naš gostitelj, ki z njim vsako popoldne in večer ravna kranjskogorska smučišča.



Ko je že čista tema, mu leitwolf teren zelo dobro razsvetljuje s sodobnimi svetečimi diodami. V duhu časa dizelskemu gorivu dodajajo tudi tekočino adblue za nevtralizacijo dušikovih oksidov v izpuhu. Nismo sicer zelo domači v okoljskih normativih takšnih strojev, a pri Prinothu pravijo, da je to prvi tovrstni izdelek, ki izpolnjuje standard IV/tier4.

S plugom in frezo vred je teptalec dolg več kot devet metrov, širina do skrajnih robov gosenic znaša 4,5 metra, kar je menda največ med vsemi tekmeci. Najhitreje vozi s hitrostjo 22 km/h, seveda po ravnem, kar pa ni najbolj pomembno, večinoma se premika s hitrostjo nekaj več kot 10 km/h. Na gosenicah ima v pričujoči izvedbi železne lamele, lahko so sicer tudi aluminijaste, možno je naročiti takšne z več ali manj zobci. Obstaja še posebna izvedba leit­wolfa z oznako X za posebna dela v snežnih parkih, kjer se še več uporablja plug in je ta zato še bolj prilagodljiv.



A kakor smo opisali, že aktualni vodja tropa ni kar tako. Seveda tudi nekaj stane – skoraj pol milijona evrov in v Kranjski Gori so prepričani, da se jim bo več kot izplačal. Vsaj če gre soditi po njegovem najstarejšem bratu, ki ima za seboj enajst sezon in sedem tisoč delovnih ur.