V večstoletni hiši župana Jožefa Čavlja

Prostor treh rotovških hiš je bil pozidan najpozneje v prvi polovici 13. stoletja, tu naj bi prvotno stalo okrog sedem lesenih meščanskih hiš, a po besedah pristojnih konservatork Marije Režek Kambič in Hane Brus zanesljivi sledovi prvih gradbenih faz še niso bili odkriti. Hiša, umeščena med Magistratom na eni strani in hišo na Ciril-Metodovem trgu 21 na drugi, je nastala z združitvijo dveh meščanskih hiš, skozi stoletja se je prilagajala in spreminjala, kar se kaže tudi v različni etažnosti posameznih traktov. Znana je kot Čavljeva hiša, in sicer po stanovalcu Juriju Čavlju (Tschaulle, Tschaull), državnem in okrajnem svetniku iz druge polovice 16. stoletja. Do leta 1612 je v njej bival župan Jožef Čavelj in zatem njegovi dediči, nato so prostore prevzeli jezuiti, leta 1649 pa je hiša z nakupom prešla v last mestne uprave.

Dvoriščni trakt proti grajskemu griču je bil dograjen že kakšno desetletje pozneje, v njegovem prvem nadstropju je bila v 18. stoletju prva stalna gledališka dvorana v Ljubljani, v drugem nadstropju pa pozneje glavna arhivska dvorana. »Jezuiti so gledališko dvorano namenili potujočim gledališkim skupinam. Trakt ob Rotovžu je bil večinoma za administrativne namene, trakt ob Ciril-Metodovem trgu 21 pa je bil stanovanjski, šele v novejšem času so v njem pisarne. Prvo nadstropje severovzhodnega in jugovzhodnega trakta so v 19. stoletju predelali v zapor. Pritličje je bilo, kot je mogoče sklepati iz predelav, nekaj časa namenjeno trgovinam, šele pozneje poslovnim prostorom,« sta pojasnili bogato zgodovino te hiše.

Pisarne različnih velikosti znotraj obstoječega

Na Mestni trg 27 bo občina po prenovi, ki še poteka, iz Kresije preselila odsek za mednarodne odnose in protokol ter odsek za odnose z javnostmi, službo za organiziranje dela mestnega sveta in službo za pravne zadeve, skupaj približno petdeset zaposlenih. Arhitekti so v premislek dobili dozdajšnje arhivske prostore, ki so bili omejeno dostopni in urejeni za hrambo arhivskega gradiva. Ker gre za kulturno dediščino, zaščiteno kot spomenik državnega pomena, je bilo treba pridobiti projektne pogoje zavoda za varstvo kulturne dediščine in upoštevati njihove usmeritve. »Objekt je bil v preteklosti večkrat prizidan in prezidan, tudi takrat, ko so ga prilagodili za arhiv, tako smo pri načrtu prenove v osnovi počistili vse te dodatke in v celoti ohranili originalno gradbeno substanco. Potresno smo jo sanirali v delu, kjer se izvajajo posegi,« je pojasnil arhitekt Uroš Birsa iz ljubljanskega biroja Api, v katerem so zasnovali prenovo prostorov.

Ker so prostori razmeroma majhni, so arhitekti predvideli steklene pregradne stene. Tako je vtis prostora večji, osvetljenost pa ustrezna kljub omejenemu številu oken. FOTO: Računalniški prikaz Api arhitekti

Resda so bili zaradi gradbene strukture pri načrtovanju omejeni, a ko so nenosilne elemente in prizidave odstranili, se je dalo zagotoviti pisarniške prostore, kot jih zahtevajo današnji standardi, pripoveduje sogovornik. »Zato smo morali načrtovati pisarniške prostore različnih velikosti – za individualno in skupinsko delo ter sejne prostore za sestanke in pogovore, ki so zasnovani tako, da obiskovalci do njih načeloma hkrati ne dostopajo do pisarn, temveč počakajo v sejni sobi in zaposleni pridejo do njih,« pojasnjuje osnovni koncept zasnove. Ker so to razmeroma majhni prostori in da ne bi bilo pretirane utesnjenosti, so predvideli steklene pregradne stene. Tako je vtis prostora večji, osvetljenost prostorov pa ustrezna kljub omejenemu številu oken.

Kot sodobna hiša

Podstrešje je že bilo izkoriščeno in bo tudi v prihodnje, prav tako bodo uredili pritličje objekta, kjer je sicer atrij. V arhivskih prostorih, za katere so med adaptacijo v 60. letih odstranili medetažne konstrukcije ter jih za potrebe arhivskih depojev nadomestili z nižjo stojno višino, bodo vrnili normalno višino. Objekt bo prezračevan, hlajen in tudi po drugih kazalcih urejen kot sodobna hiša. Kot spomeniško zaščiten objekt bo le brez toplotne izolacije, a ker so zidovi debeli, bodo po Birsovih besedah mikroklimatske razmere ustrezne in primerljive z novogradnjo.

Te baročne poslikave, ki bodo poslej prezentirane, so najstarejše odkrite. FOTO: ZVKDS

Kot sta dodali pristojni konservatorki, bodo v sodobno opremljenih pisarniških prostorih ohranili, kolikor je mogoče, historične elemente. »Torej vse kakovostno oblikovane elemente, kot so tlaki, kamnite prvine, portali in podobno. Historična svetila so pred prenovo sneli, shranili v gradbenem depoju, po koncu obnove pa jih bodo po potrebi obnovili in ponovno uporabili. Že prezentirani renesančni portali, gotska vrata, opečni tlakovci bodo prav tako ohranjeni v prenovljenih prostorih,« sta povzeli.

Ponovno bo prezentiranih več historičnih elementov, tudi poznogotska vrata. FOTO:  ZVKDS

Pokazalo se je, da je bila hiša, kot je bilo značilno za meščanske hiše še zlasti v obdobju baroka, v več obdobjih bogato okrašena. Prezentirane bodo dobro ohranjene geometrijsko-cvetlične poslikave v rjavkastih tonih, ki so najverjetneje s konca baročnega obdobja, po novem bodo obogatile sobano v tretjem nadstropju po celotni površini stene, ki meji na ulico. Pripadajočih stropnih poslikav niso odkrili, saj so verjetno propadle oziroma bile nadomeščene po potresu leta 1895. Sicer pa so že med predhodnimi sondažami odkrili nekaj fragmentarno ohranjenih dekorativnih poslikav s preloma 18. in 19. stoletja ter mlajše poslikave, s preloma 19. in 20. stoletja, ki pa niso bile toliko ohranjene, da bi jih lahko verodostojno prikazali.