V dolini Dragonje so zacveteli prvi zvončki

V dolini Dragonje so že zacveteli prvi zvončki. Kljub topli jeseni in skorajda povsem zeleni zimi so letos na tem koncu Slovenije precej pozni, pojasnjuje vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon. Zvončki so v dolini Dragonje cveteli tudi že v drugi polovici decembra, letošnja jesen, poudarja eden naših največjih strokovnjakov za male bele lepotce, pa je bila pretopla in preveč deževna, zato ne cvetijo tako množično kot v preteklih letih. 

Kot pojasnjuje Bavcon, potrebujejo navadni mali zvončki za začetek cvetenja najprej mrzel signal, torej temperature pod ničlo, nato pa nekaj lepih, sončnih dni, da se prebudijo: »Letos teh ni bilo dovolj. Niti ni še odpadlo vse listje, ker ni bilo prave, močne slane, še manj resne zmrzali. V takšnih razmerah zvončki potem čakajo dlje kot sicer. Če je že konec oktobra ali v prvi polovici novembra hladno, pa prej zacvetijo.« Zvončki imajo najraje temperature od nič do 5 stopinj Celzija, ki jih spremlja sonce. 

Zvončki v botaničnem vrtu marca letos. FOTO: Leon Vidic/Delo

V dolini Dragonje je ob sončnih dnevih že takoj po novem letu precej toplo, temperature se čez dan dvignejo nad 12 stopinj, in zvončki so se skozi stoletja prilagodili tamkajšnjim razmeram, poudarja Bavcon. Kako podnebne spremembe in otoplitev ozračja vplivajo na rast in cvetenje zvončkov? 

Mrzlih zim, pojasnjuje vodja botaničnega vrta, nimamo več niti v notranjosti, a zvončki,  zanimivo, kljub temu ohranjajo svoj čas cvetenja. »V Sloveniji le v dolini Dragonje oziroma najnižjih delih Istre cvetijo že decembra, drugje so bolj pozni. Tudi v botaničnem vrtu, kjer se z njimi ukvarjamo že več kot dve desetletji, zvončki iz doline Dragonje cvetijo pred vsemi drugimi.«

Zanimivo je, kako konservativne rastline so zvončki. Avstrijski jezuit in botanik Franz Xaver von Wulfen je leta 1755 zapisal, da so v Gorici zvončki zacveteli 29. januarja. In tudi po 268 letih na tem območju – čeprav so zime še tako tople – cvetijo ob istem času, nikoli pred koncem januarja.

Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon. FOTO: Dejan Javornik

Jože Bavcon pojasnjuje, da so se zvončki skozi evolucijo prilagodili razmeram: »Če čebulica prehitro razvije vso energijo za cvetenje in razvoj listov,  ji hud mraz lahko škodi. Razvoj listov in cvetenje sta namreč kljub vsemu vezana na nekaj stopinj nad ničlo. Če je stalna zmrzal in nizke temperature, zvončki, čeprav ne zmrznejo, tega ne zdržijo toliko časa in ne pride do oprašitev, listi pa tudi ne razvijejo dovolj hrane, ker je preveč porabijo zaradi neugodnih razmer. Čebulica tako ne dobi dovolj zaloge za naslednje leto.« 

Zvončki čakajo na ugodne razmere in so v tem drugačni od drugih rastlin, ki se prej pustijo zmesti muhastemu vremenu. Kot bi jih vodila neka natančna notranja ura.