Upokojitev tete Ju, letalske velike dame

Nemčija je v 20. stoletju izdelovala celo vrsto letal, nekaj pred prvo svetovno vojno in med njo, večinoma pa so to bila vojna letala v obdobju Hitlerjeve vladavine med letoma 1933 in 1945. Mnoga so bila inovativna in so zdaj privlačni muzejski eksponati. Mednje spadajo elegantna lovca messerschmitt BF 109 in focke-wulf FW 190, bombnik heinkel HE 111 in prvo reaktivno lovsko letalo messerschmitt ME 262, še posebej pa je ostal v spominu junkers JU 52, z nemškim vzdevkom Tante Ju (teta Ju).



Ime Junkers zlasti pri maloštevilnih ljudeh, ki se spominjajo druge svetovne vojne, ne vzbuja pozitivnih asociacij. Ti jurišniki s polnim imenom junkers JU 87 (stuka) so s svojo oglušujočo sireno ustrahovali tiste, ki so jih bombardirali. Tarče so bile v številnih državah, vključno s Kraljevino Jugoslavijo in Beogradom 6. aprila 1941 in v naslednjih dnevih, ko so Hitlerjeve čete napadle Jugoslavijo, ne da bi ji napovedale vojno. JU 87 štuka je bil simbol Hitlerjeve agresije, v kateri so nemške zračne sile (Luftwaffe) igrale eno odločilnih vlog.
 

Hugo Junkers ni bil nacist

Hugo Junkers, ustanovitelj in dolgoletni lastnik podjetja za proizvodnjo letal in letalskih motorjev iz Dessaua, ni bil več med živimi, ko je Hitler začel ozemeljsko širitev Nemčije. FOTO: mestni arhiv Dessaua

Hugo Junkers (1859–1936), ustanovitelj in dolgoletni lastnik tovarne za proizvodnjo letal in letalskih motorjev iz Dessaua v nemški pokrajini Anhalt, ni bil več med živimi, ko je Hitler začel ozemeljsko širitev Nemčije. Junker, največje industrijsko podjetje v Anhaltu med obema vojnama, so mu nacisti odvzeli takoj po prihodu na oblast, na začetku leta 1933. Junkers je bil pacifist in demokrat, zagovornik in pokrovitelj Bauhausa, slovite nemške šole za arhitekturo, oblikovanje in uporabno umetnost, ki se je leta 1925 preselila v Dessau iz Weimarja in tam naslednjih osem let projektirala številne stavbe, danes ikone moderne arhitekture. Stavbe Bauhausa v Dessauu (in Weimarju) so na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine, toda v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja so Junkersove politične ideje in umetniški izraz Bauhausa Hitler in njegovi nacistični privrženci globoko prezirali.

Po drugi strani pa niso zavrnili tistega, kar so v tovarni Junkers dosegli do leta 1933. Med dosežki so bila inovativna letala, prva s kovinskim trupom, recimo trimotorno potniško in tovorno letalo JU 52. Prvi primerek, ki je vzletel marca 1932, je bil zasnovan za prevoz 15 potnikov.



Prvi dve letali JU 52, zanimivo, sploh nista leteli za nemško Lufthanso, ampak za bolivijsko letalsko družbo. Model je namreč zelo hitro postal iskan za prevoz potnikov in pošte, zato so ga veliko izvažali, v skoraj vse večje evropske države, pa tudi v Južno Ameriko, Južno Afriko in na Kitajsko. JU 52 je tako letel za skupno 30 letalskih družb v 25 državah. Zrakoplov je bil za tisti čas elegantnega videza, dobesedno sijajen zaradi aluminija, iz katerega je bil izdelan, in zelo priljubljen med potniki, saj je imel udobne sedeže in je letel brez zamud. Z možnostjo letenja do 5500 metrov nadmorske višine je zlahka preletel Alpe, ponekod celo Ande. Potniki so na višini nad 3000 metri dobili maske s kisikom, kabina je imela tudi ogrevanje.

Do septembra 1939 in začetka druge svetovne vojne je bilo izdelanih 1900 tet Ju, potem pa je to postalo glavno transportno letalo nemškega vojaškega letalstva. Podobno nalogo je imelo že v španski državljanski vojni. Uporabljali so ga na vseh bojiščih, od zračne invazije na Kreto prek logistične podpore v nemški invaziji na Norveško do vzhodne fronte. V bitki pri Stalingradu pozimi 1942/43, ko je Rdeča armada obkolila nemške agresorje, je poveljnik Luftwaffe Göring poskušal oskrbeti kopenske čete z veliko floto JU 52 čez sovjetski obroč okoli mesta, vendar neuspešno.



Med drugo svetovno vojno so v podjetju Junkers izdelali skoraj 3000 teh letal, še več kot 1500 jih je nastalo v tujih podjetjih, v licenčnih različicah. Nemci so ga poskusili predelati v pomožni bombnik, a so idejo zaradi majhne hitrosti letala (doseglo je največ 250 km/h) opustili že v Španiji, zanesljivo pa po napadu na Poljsko septembra 1939.
 

Tragičen padec v Švici

Po drugi svetovni vojni so bila letala JU 52 v različnih delih sveta še nekaj desetletij v prometu, potem pa so tetke zlagoma romale v muzeje, kot eksponati ali kot spomeniki ob letališčih in na drugih javnih prostorih. Nekateri primerki so dobili vlogo v celovečercih, na primer v filmu V orlovem gnezdu iz leta 1968 z Richardom Burtonom in Clintom Eastwoodom, pa tudi v Operaciji Valkira iz leta 2008 s Tomom Cruisom in Kennethom Branaghom.

Še pred nekaj leti je tudi sklad Lufthansa Berlin ponujal panoramski polet v najstarejšem letalu na svetu, ki še vedno redno vzleta s potniki. FOTO: Deutsche Lufthansa Berlin Stiftung

V zadnjem desetletju je na panoramskih poletih letelo še pol ducata letal JU 52, a le tri iz podjetja Junkers, preostala so bila izdelana licenčno, v španski družbi Casa. Zadnji dve leti pa sta pomenili dokončno slovo slavne tete Ju. Švicarski JU 52 HB-HOS, prav tisti, ki je nastopil v filmih V orlovem gnezdu in Operacija Valkira, je novembra 2018 med turističnim poletom strmoglavil. Umrlo je vseh dvajset potnikov in članov posadke. Po tej nesreči so švicarske oblasti prizemljile vsa letala družbe JU Air in do danes niso dobila dovoljenja za komercialno letenje. Vendar upanja niso pokopali; še vedno načrtujejo, da bodo prihodnje leto spet v zraku.

Še pred nekaj leti je tudi sklad nemške Lufthanse iz Berlina ponujal panoramski polet v najstarejšem letalu na svetu, ki še vedno redno vzleta s potniki na krovu. Izdelano je bilo leta 1936 v tovarni v Dessauu za Lufthanso, do leta 1955 pa je bilo last norveškega letalskega prevoznika. Za muzej v Oslu je bilo preveliko, zato so ga prodali v Južno Ameriko. Med letoma 1957 in 1963 je letelo v Ekvadorju, potem počasi propadalo in rjavelo na robu nekega letališča, dokler ga ni rešil ameriški ljubitelj starih letal. Nazadnje ga je leta 1984 kupila Lufthansa in ga obnovila, lani pa se je vodstvo odločilo, da ne bodo več financirali poletov JU 52 iz omenjenega sklada.



Septembra so 84-letno teto Ju po kopnem prepeljali na letališče Paderborn/Lippstadt, kjer naj bi jo razstavili v hangarju. Zadnji polet velike dame, se je glasil eden od naslovov v nemških medijih.