TV namigi: iranski Jack Razparač, 13 zgodb iz Drame in Greta

Četrtek, 27. februarja

Hrup za kulisami: TV SLO 2 ob 21.10 (Premiera)

Slo., 2025. Režija: Alma Lapajne. Dok. odd. 55 min.

Poetičen dokumentarec je odsev gledališču samem, predvsem pa poklon igralcem ljubljanske Drame. Je tudi svojevrsten dokument o tem, kakšna je bila Drama pred prenovo.

V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih.

Sveti pajek: TV SLO 2 ob 22.25 (Premiera)

Vikendova ocena: 4 (od 5)

Ankabut-e moqaddas. Nem., 2022. Režija: Ali Abbasi. Igrajo: Zahra Amir Ebrahimi, Mehdi Bajestani, Arash Ashtiani, Forouzan Jamshidnejad, Mesbah Taleb. Triler. 120 min.

Sveti pajek. Foto Tv Slo

Teheranska novinarka Arezoo Rahimi prispe v iransko sveto mesto Mašhad, da bi preiskala primer serijskega morilca, ki pobija lokalne prostitutke, odvisne od droge. Dekleta odpelje domov na svojem motorju, jih zadavi z njihovimi rutami in nato odvrže na robu mesta. Morilcu so nadeli vzdevek Sveti pajek ...

Srhljivka, posneta po resnični zgodbi o serijskem morilcu, iranskem Jacku Razparaču, gradbenem delavcu Saidu Hanaiju, ki je v svetem mestu Mašhad leta 2000 in 2001 ubil 16 prostitutk. Ob njegovem prijetju ga je precejšen del javnosti zagovarjal, saj so ga videli kot odrešenika, ki je namesto policije njihovo mesto očistil »nesnage«.

Greta Gerwig: Pot vzhajajoče zvezde (Premiera)

HBO ob 22.05

Greta Gerwig, la vie en rose. Fr., 2024. Režija: Pierre-Paul Puljiz. Dok. odd. 55 min. 

Greta Gerwig: Pot vzhajajoče zvezde. Foto HBO

Greta Gerwig, drzna avtorica filma Lady Bird ter režiserka briljantne priredbe Čas deklištva in svetovnega rekorderja Barbie, se je v manj kot desetletju uveljavila kot ikona neodvisnega filma in ustvarjalka filmskih uspešnic.

Kot predsednica žirije filmskega festivala v Cannesu se je uveljavila, ne da bi opustila svoje umetniške ambicije in feministična prepričanja. Ženske in njihov glas so bili vedno v središču njenega dela, ki razkriva seksistične stereotipe.

Oddaja ji sledi od njenih začetkov v Sacramentu do njenega priznanja v Los Angelesu in New Yorku.