Ni treba pogledati daleč nazaj v čas, da bi začutili utrip pristne slovenske domačnosti. Ko so še naše babice iz domačih izdelkov, ki so jih predelale na domačiji, pripravljale preproste, vendar zelo okusne jedi, ki so močno vplivale na našo kulinariko. Sezonske domače vrtnine, žita, mesni izdelki in mlečni pridelki so močno zaznamovali našo gurmansko tradicijo. In čeprav je industrializacija v prehrani prinesla veliko dobrega, pa je žal odnesla tisto pravo domačnost. In tiste čiste in polne okuse, ki so jih poznali nekoč.
Vendar časi se spreminjajo in tisto, ki je že od nekdaj naše, postaja spet aktualno – vračamo se h koreninam, k naravi in predvsem se spet opiramo na zapuščino naših starih staršev.
FOTO: Mojca Simčič
Iz kmetije na krožnik – to so tisti pravi okusi
Številne slovenske kmetije so tako razširile in izboljšale svojo ponudbo predvsem s ciljem, da bi širši okolici lahko ponudile delček te bogate dediščine. Oprle so se na znanje, ki so jim ga posredovali naši predniki, in vzrejo in pridelavo domačih izdelkov vrnile h koreninam – brez industrijskih dodatkov in hitre proizvodnje.
Ena takšnih zgodb se odvija tudi na
ekološki kmetiji Žgajnar pri Postojni, kjer predano sledijo svojim ciljem.
»Poslušamo naravo in sodelujemo z njo,« je njihov moto, ki se odraža v načinu dela in srčnosti, s katero živijo za kmetijo, ki zanje ni samo vir prihodkov, ampak predvsem način življenja.
Foto: Kmetija Žgajnar (osebni arhiv)
Njihova kmetija je ekološka, delujejo spoštljivo do narave in po načelu trajnosti. Ne uporabljajo gensko spremenjenih rastlin in pesticidov. Uporabljajo le gnojila, ki so primerna za ekološko rejo. Pomemben del dejavnosti sestavlja reja govedi, med katerimi večji del sestavlja kraška sivka, prav posebno mesto v čredi pa zaseda avtohtono
cikasto govedo. Krave cikaste pasme so bile že v preteklosti znane kot odlične molznice. Pasma je odlično prilagojena lokalnim razmeram reje in je primerna za pašo tudi na skromnih in strmih pašnikih. Odlikuje jih dobra plodnost, dolga življenjska doba, izrazit materinski čut in nezahtevnost za rejo.
In zakaj se tudi v kmetiji Žgajnar obračajo k avtohtonim vrstam?
»Preveč je križanja, uvozov in posledično tudi bolezni. Moramo ostati tradicionalni, avtohtoni,« nam pove Tina Žgajnar iz kmetije, ki je v ožjem okolišu znana tudi pod imenom Križman.
»Že kot sama žival mi je všeč, potem je še kakovost mleka, ki je potem veliko boljša. Posledično so tudi bolj kakovostni visi naši mlečni izdelki.«
Ali ste vedeli?
Cikasto govedo iz Bohinja je slovelo po odlični mlečnosti daleč naokoli.
Foto: Kmetija Žgajnar (osebni arhiv)
Cikasto govedo se redi ekstenzivno po tradicionalnih tehnologijah reje. V času vegetacije je večina populacije na celodnevni paši, ki se začne v okolici kmetij in nadaljuje do najvišje ležečih pašnikov v planinah. V zimskem času je krmni obrok pogosto sestavljen samo iz sena ali travne silaže brez dodatkov močne krme. Pasma se v zadnjih letih vse bolj širi tudi v ekološko rejo. Cikasto govedo je kombinirana pasma z večjim poudarkom na prireji mleka, vendar večina rejcev redi krave cikaste pasme kot krave dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Počasi se povečuje število rejcev, ki pasmo uporabljajo za prirejo mleka in predelavo v mlečne izdelke (sir, skuta, jogurt).
Tako je tudi pri Žgajnerjih – njihov repertoar domačih ekoloških mlečnih izdelkov je raznolik – od svežega mleka, skut, jogurtov, najrazličnejših vrst sirov, sirotke, kefirja, sladoledov in še več. Odlični so tudi njihovi mesni izdelki – od domačih hrenovk do suhomesnih dobrot, ki navdušujejo njihove odjemalce.
Njihove dobrote lahko pod blagovno znamko
BIO dobrote najdete tudi na prodajnih policah v Mercatorju, ki je v zadnjih letih znal prisluhniti domačim pridelovalcem in predelovalcem in je tako kanček pristnega slovenskega podeželja vključil tudi v svojo redno ponudbo, in sicer pod oznako Radi imamo domače.
»V Mercatorju zelo dobro predstavijo nas kmete, nam prisluhnejo, sodelujejo in so fleksibilni. Res poklon. Česa takega nisem pričakovala od njih,« o sodelovanju z Mercatorjem pove Tina Žgajnar, ki ceni, da so v tako velikem trgovskem podjetju našli toliko posluha za majhne domače ponudnike.
V podjetju Mercator čutijo dolžnost, da izpostavijo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort in živalskih pasem ter njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine in pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.
Ponosni so na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na naših policah zasledite pod oznako Radi imamo domače s prepoznavnim rdečim srčkom, in sodelovanje z več kot 160 lokalnimi dobavitelji in 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v ponudbo posamezne trgovine sledijo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako zdaj na njihovih policah najdete tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo.
FOTO: Mercator
Zakaj je pomembno, da izbiramo domače?
Ko kupujemo domače, podpiramo slovenske kmete. Hkrati pa si podarimo možnost za boljšo prehrano, ki je polna okusov in zgodovine. Izdelki slovenskega porekla nastanejo v domačem okolju in ne prepotujejo na tisoče kilometrov, da pridejo do naše mize.
Izdelki pod oznako
Radi imamo domače in
Od nekdaj naše s tradicijo so preverjene kakovosti in porekla. Vsi pa imajo skupni cilj: slovenskemu potrošniku pričarati tradicijo slovenske kulinarike.
Okusi, ki so od nekdaj naši, bi morali odigrati večjo vlogo v naših domačih jedeh. Poiščimo lokalne izdelke in poustvarimo okuse, ki so nekako že vpisani v naš DNK. Tako bomo lahko ohranili pristnost slovenske kulinarike. »Pristnost pomeni, da uporabiš sestavine, ki so pri roki in so vezane na sezono,« pritrjuje tudi Klemen Košir, avtor številnih slovenskih kuharskih knjig. »Pristnost je nekako povezana s tradicijo, z navadami in običaji, ki jih imamo v krvi,« vendar se pristnost ustvari tudi skozi vzdušje – to je ob domači obloženi mizi nedvomno tudi veliko živahnejše.
Naročnik oglasne vsebine je Mercator