Svetle plati življenja v pogrebnih pesmih

Podatek, ki je spodbudil to pisanje, je bil sila intriganten. Pesem Always Look on the Bright Side of Life (Vedno glej na življenje s svetle plati) je ena od najbolj priljubljenih pogrebnih pesmi v Veliki Britaniji. Ali se je ta satirična himna montypythonovcev iz filma ­Brianovo življenje uvrstila na katerega izmed pogrebov v Sloveniji, nismo izvedeli, iz pogrebnih zavodov so sporočili le, da se kdaj pa kdaj znajde na seznamu poslednjih želja kakšna skladba, ki zatrese rutino, sicer pa pokojne večinoma pospremijo na zadnjo pot s peščico zimzelenih pogrebnih, kakršne so Lipa zelenela je, Vsi so venci vejli in Ave Marija.



Splet je tudi zadnjemu ritualu v človekovem življenju prinesel spremembe in z njimi množico lestvic z najprimernejšimi pesmimi tako rekoč za vsakega pokojnika. Te navsezadnje potrjujejo, da je smrt del življenja.

Na lestvicah je najpogosteje najvišje skladba o slovesu – Time to Say Goodbye (Andrea Bocelli in Sarah Brightman), sledi ji pesem iz filma Titanik My Heart Will Go On (Céline Dion), tukaj so še My Way Franka Sinatre, Tears in Heaven Erica Claptona pa Angels Robbieja Williamsa in kajpak omenjena Always Look on the Bright Side of Life. Globino te mojstrovine je težko prenesti v slovenščino z vso iskrivostjo vred, a v osnovi sporoča, da se v vsej nesmiselnosti, ki jo često prinaša življenje, ne smemo pozabiti smejati, plesati in peti, kajti na koncu ima zadnjo besedo smrt. »Ko pade zavesa, se je treba prikloniti, pozabiti na svoje grehe in občinstvu pokloniti nasmeh.«


 

Šov se nadaljuje

To pesem je na vrh lestvice uvrstila ena izmed pogrebnih služb na Otoku (ISCA), prav tako številne spletne strani, nekatere v sekciji »vesele pogrebne pesmi«. Tam najdemo še Don't Worry. Be Happy (Bobby McFerrin), What a Wonderful World (Louis Armstrong), You Are the Sunshine of My Life (Stevie Wonder) in Over the Rainbow v izvedbi havajskega pevca Israela Kamakawiwo'oleja (pesem so zaigrali tudi na njegovem pogrebu; umrl je pri 38 letih) ali celo Show Must Go On (Queen) in Highway to Hell (AC/DC).

Kako pa je v Sloveniji? V Pogrebnem podjetju Maribor so poudarili, da je pogreb pri nas lokalno pogojen. Protokol se razlikuje od pokopališča do pokopališča, je dejala Saša Regoršek, in le malo je svojcev, ki ta krajevna pravila »prekršijo«. V Mariboru umrle pospremi na zadnjo pot zvok trobente, največkrat tudi pevci, z njihovega repertoarja so najbolj zaželene ljudske pesmi.



Pogoste so Kje so tiste stezice, Lipa zelenela je in Vsi so venci vejli, prav tako cerkvene, kakršni sta Ave Marija in Večernica Antona Martina Slomška. Najti je tudi operne napeve, na primer iz Nabucca, ali dalmatinske pesmi, kot sta Mirno spavaj, ružo moja (Vinko Coce) in Vela Luka (Oliver Dragojević), tu so še Zabučale gore (moravska narodna) ali mednarodna Amazing Grace ... Skladbe lahko svojci sami prinesejo na različnih nosilcih zvoka, res pa je med njimi redko kakšna vesela pesem. »Imeli smo že pogrebe, na katerih so svojci poslušali samo glasbo, ki jo je imel rad pokojnik, si pripovedovali zgodbe in nazdravljali.«
 

Izjema, ki potrjuje pravilo

Na ljubljanskih Žalah so po izkušnjah tamkajšnjega vodje sprejemne pisarne Domna Koklja na prvih treh mestih Lipa zelenela je, Večernica in Ave Marija. »Klasike ostajajo, saj pokopavamo večinoma stare ljudi,« je dejal sogovornik. V približno polovici primerov pogrebe spremlja petje ali igranje v živo, pri podobnem deležu zavrtijo glasbo. Primeri, kot je bil tisti, ko so na pogrebu zapeli Lovšinovo Moja mama je strela, moj fotr je grom, so zelo redki. »Izbira pesmi je odvisna predvsem od želja pokojnika oziroma tega, kaj je počel v življenju,« je poudaril Kokalj.

Koliko ljudje razmišljajo o tem v času življenja, potrjuje eden od zapisov na youtubu pod pesmijo My Way: »Če tega ne bodo zaigrali na mojem pogrebu, sploh ne bom prišel!«