Petega oktobra 1984, natanko ob 16.48, sta se pri nas rodili prvi dvojčici, spočeti zunaj materinega telesa. To je bil dan, ki se ga niso veselili le starši novorojenk, temveč tudi vsa ekipa zdravnikov, ki je sodelovala pri prelomnem dogodku. Pravzaprav so, kot so takrat poročali v Delu, brneli telefoni po vsej Jugoslaviji. Vznesenost je bila toliko večja, ker se je veliki dogodek zgodil le šest let po rojstvu prvega otroka iz epruvete na svetu, Louise Brown v Veliki Britaniji.

Pred dvojčicama so se v tedanji Jugoslaviji že veselili prvega otroka, spočetega po postopku zunajtelesne oploditve. Robert Veriga se je rodil 23. oktobra 1983 v Zagrebu in je lani praznoval 40. rojstni dan. V nasprotju z njim identiteta dvojčic, rojenih v Ljubljani, ni bila razkrita; kot so takrat poročali v Delu, je hotela njuna mama, ki je imela ob rojstvu 32 let, ostati anonimna. Se je pa javnost lahko veselila ob pogledu na fotografije otrok in ob podatkih, da sta tehtali 2590 in 2155 gramov, da sta bili povsem zdravi in normalno razviti, manjši zaplet je bila le prečna lega ene od deklic, zato so se odločili za carski rez.

»Bilo je približno tako, kot da bi z ekspedicijo stopili na vrh Anapurne,« se je velike zmage za Delo spomnil ginekolog in porodničar Tomaž Tomaževič. Za zmagoslavje ekipe, ki sta jo vodila takratna direktorica ginekološke klinike Lidija Andolšek in dekan medicinske fakultete Miha Likar, je bila odločilna pot na kliniko v Erlangnu, kjer se je s pomočjo zunajtelesne oploditve aprila 1982 rodil deček.

Tja je Tomaževič odpotoval z mikrobiologinjo Heleno Hren Vencelj. V tistih petih dneh, ko sta srkala izkušnje in ob večerih utrjevala, kar sta slišala, sta pridobila znanje, ki je tlakovalo pot tovrstnim postopkom pri nas. K njihovi uspešnosti sta pripomogli tudi spoznanji, ki zvenita z današnjega gledišča precej banalno. V Erlangnu so ju opozorili, da je smukec na ginekoloških rokavicah uničujoč za delo s temi celicami. Ko so sneli rokavice, so bili nenadoma bistveno uspešnejši, je povedal Tomaževič.

Prav tako pomembna je bila prestavitev laboratorija v prostore klinike. Ko so z laparoskopijo, ki so jo takrat še uporabljali, posrkali jajčeca iz jajčnikov, je bilo namreč ključno, da so jih pri nespremenjeni temperaturi prenesli v laboratorij, v tem primeru čez cesto, zaradi prevelike razdalje pa je bil uspeh odvisen tudi od iznajdljivosti sester in kajpak vremena.

Tomaževiču je nemara bolj kot 5. oktober 1984, ko sta se rodili dvojčici, ostal v spominu 8. februar 1983, Prešernov dan, ko so v novih pogojih in brez smukca na rokavicah opravili prvi uspešni prenos zarodkov v maternico. Takrat so imeli tovrstni postopki še veliko nasprotnikov, s porodom zdravih dvojčic pa so dokazali, da je to ponovljiv in varen postopek z bleščečo prihodnostjo, tudi v Sloveniji, je poudaril sogovornik.

Konec tistega leta se je v Ljubljani rodil še drugi par tako spočetih dvojčkov, tokrat sta bila dečka. Leta 2013, ko se je Tomaževič upokojil, je bilo v vsakem vrtcu po pet otrok, ki so bili spočeti z biomedicinsko pomočjo. V treh slovenskih certificiranih centrih se je po njegovih podatkih do takrat rodilo že blizu 13.500 takšnih otrok.

Šest odstotkov novorojenčkov

Helena Ban Frangež, zdajšnja predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC, rada navede nekoliko drugačno primerjavo: v vsakem razredu je po en otrok, ki se je rodil s postopki umetne oploditve. V zadnjih desetih letih so v Ljubljani pomagali pri spočetju več kot 3400 otrok. Pri nas se z biomedicinsko pomočjo vsako leto rodi okoli 1000 otrok oziroma okoli 6 odstotkov. »Največ jih je bilo leta 2019, 1284 otrok,« je navedla predstojnica, pozneje je število nekoliko upadlo, ker je tudi v celoti upadlo število rojstev. Trenutno je v Ljubljani v postopek vključenih več kot 180 parov.

Slovenija je zelo visoko v Evropi po številu oploditev po postopkih z biomedicinsko pomočjo. Na prvem mestu je Španija (zadnji dostopni podatki so za leto 2019) z 8,9 odstotka rojenih po teh postopkih, druga Grčija (7,5) in potem že Slovenija, ki je imela v navedenem letu 6,6-odstotni delež. Sledita Danska in Češka, s katerima se najlažje primerjamo. Upoštevati je namreč treba, je poudaril klinični embriolog Martin Štimpfel, da so nekatere države pri tem izrazito komercialno naravnane, in med njimi je prav Španija.