Statistika uresničevanja novoletnih zaobljub

V zadnjih dneh iztekajočega leta se številni odločijo, da bodo svoje življenje skušali izboljšati s pomočjo novoletnih zaobljub. Na statističnem uradu so ob koncu leta zbrali nekaj podatkov, ki bodo v trenutkih skušnjave morda koga prepričali, da ne poseže po še enem kosu slaščice ali kozarcu alkohola in se bo raje odpravil na sprehod.

Praznični december z bogato obloženimi mizami vabi k prevelikim obrokom, a vendarle za preveliko telesno težo večine Slovencev niso krivi samo kulinarični presežki zadnjega med meseci. Lani je bilo čezmerno hranjenih ali debelih namreč več kot polovica (52 odstotkov) prebivalcev Slovenije, starih 18 let ali več. V primerjavi z EU je Slovenija tako precej nad povprečjem, saj je po deležu čezmerno hranjenih na šestem mestu. Normalno hranjenih je bilo 45 odstotkov prebivalcev, podhranjenih pa trije, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).

Odvečnih kilogramov se je mogoče znebiti s kombinacijo zdrave prehrane in gibanja. V zadostni meri se je lani gibalo 60 odstotkov Slovencev, starejših od 18 let, 24 odstotkov se jih je sicer gibalo, vendar ne dovolj oziroma premalo, 16 odstotkov pa se jih sploh ni gibalo.

Veselo je decembra tudi zaradi kakšne kaplje alkohola preveč, ki številnim dobro voljo prinaša tudi ob drugih priložnostih. Alkohol je lani najmanj enkrat na mesec uživalo 78 odstotkov Slovencev, starih 16 let ali več. Morda pa se motivacija za zmanjšanje uživanja alkohola v prihajajočem letu skriva v podatku, da je bilo zaradi alkoholne bolezni jeter lani hospitaliziranih 686 oseb, umrlo pa jih 364.

Nekoliko obetavnejši so podatki Sursa o uživanju sadja in zelenjave, ki se kar pogosto znajdeta na slovenskih krožnikih. Približno 70 odstotkov prebivalcev Slovenije sadje in zelenjavo uživa vsaj enkrat dnevno, skoraj tretjina večkrat na teden, malo manj kot trije odstotki pa redkeje.

Med pogostejšimi novoletnim zaobljubami so tudi tiste o prenehanju slabih razvad, kot je kajenje. Priložnost za izboljšanje življenjskega sloga na tem področju ima okoli petina državljanov. Toliko je med prebivalci Slovenije namreč kadilcev. V zadnjih dveh desetletjih se delež kadilcev v Sloveniji sicer zelo rahlo zmanjšuje.

Na mestu je morda tudi obljuba o manj stresnem življenju, saj je bilo lani zaradi reakcije na hud stres in prilagoditvenih motenj hospitaliziranih 940 oseb, kar je skoraj še enkrat več kot leta 2005. V vseh letih od 2005 je bilo zaradi te bolezni hospitaliziranih več žensk kot moških. Povprečno tedensko število običajno opravljenih delovnih ur delovno aktivnih prebivalce Slovenije se v zadnjih letih sicer zmanjšuje: v 2008 so delovno aktivni opravili 40,5 ure, lani pa 39 ur na teden.

V prihajajočem letu lahko komu tudi pomagamo in se tako pridružimo 55 odstotkom prebivalcev Slovenije, ki so leta 2015 na kakršenkoli način prostovoljno pomagali osebam v drugem gospodinjstvu ali zapuščenim živalim ali opravljali kakšno drugo prostovoljno delo, ki ni bilo organizirano. 30 odstotkov prebivalcev, starejših od 16 let, pa je opravljalo neplačano prostovoljno delo v okviru različnih formalnih organizacij, skupin ali društev.

Novo leto je priložnost tudi za nova znanja in potovanja. Lani je bilo v formalno ali neformalno izobraževanje vključenih le 12 odstotkov Slovenije, starih med 25 in 64 let. Na najmanj eno zasebno potovanje se je lani odpravilo skoraj 1,2 milijona prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, 16 odstotkov je zasebno potovalo samo po Sloveniji, 53 odstotkov pa samo po tujini.

Pobeg v nove kraje si bomo lažje privoščili z večjim kupom privarčevanega denarja. V povprečju je lani vsak državljan privarčeval 1750 evrov, vsako slovensko gospodinjstvo pa 4300 evrov. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila lani 13,9-odstotna, višjo sta imeli le Švedska in Nemčija.