Sredi urbanega zelenja, s pogledi na Ljubljanski grad

Zasnovo stanovanj v Rezidenci Knafelj z orientacijo proti jugu in vzhodu je opredelila predvsem navezava na zeleno okolje.

Galerija

Stanovanja bodo velika od 77 do 151 kvadratnih metrov oziroma skupaj s teraso ali terasami in shrambo od 93 do 262 kvadratnih metrov. FOTO: Računalniški prikaz Rok Dolinšek/ Studio Prikaz

Saša Bojc

30. 11. 2024 | 05:00

10:29

A+A-

»Načrtovana zidava trgovskega središča na Čopovi 9 v središču mesta je prvi večji projekt, v katerem sta se na mestni ravni združila javni in zasebni kapital. Gre za središče, v katerem bodo trgovine, restavracija, kavarna, poslovni prostori in stanovanja. Zato tudi ni vseeno, kakšen je projekt, ki so si ga zamislili zasebniki. Mestni interes je, da prostor med Čopovo in Knafljevim prehodom spet zaživi,« je med drugim poročalo Delo leta 2001 o načrtih za gradnjo Devetke v prehodu med Wolfovo, Slovensko in Čopovo. Šele zdaj, po triindvajsetih letih, je tik pred tem, da zares zaživi – kot Rezidenca Knafelj.

Od leta 2000 je tam zevala velika gradbena jama, vmes so se zgodile številne menjave lastništva, kot predviden rok dokončanja stanovanjske hiše s pritličjem in petimi etažami stanovanj pa napovedujejo prvo polovico prihodnjega leta. »Dokončanje tega projekta predstavlja sanacijo enega najpomembnejših osrednjih prostorov v mestu, ki ga je dolgo kazilo gradbišče z nedokončano gradnjo,« poudarja arhitekt Uroš Birsa iz ljubljanskega biroja API, ki so ga zadnji investitorji, projektna družba Domus Viridis, povabili k sodelovanju po izdelanem idejnem projektu.

Tega je zasnoval Bogdan Špindler, znan kot arhitekt in vodja v Jugoslaviji uveljavljenega Biroja 71, ki je gradil tudi bolnišnice; za šempetrsko dr. Franca Derganca je s soavtorji leta 1976 prejel nagrado Borbe za najboljšo arhitektonsko stvaritev v Jugoslaviji, med drugim se je podpisal pod aktualno ljubljansko pediatrično kliniko. Ker so bili API arhitekti zraven že v fazi dokončanja idejnega projekta Devetke in so pomagali pri pridobivanju projektnih pogojev, jim je Špindler po Birsovem pripovedovanju pri izvedbi prepustil popolno svobodo.

Nadaljnje projektiranje je tako teklo predvsem v sodelovanju z investitorji, ki so si želeli ustvariti novo sosesko z večjimi stanovanji, ki se prek bivalnih teras in zelenja na fasadi navezujejo na ožje središče mesta – s pogledi na Grad. S to ljubljansko veduto pred sabo se bodo ponašala zlasti vzhodno orientirana stanovanja, še lepši pogledi nanjo se bodo odpirali z ozelenjene strešne terase, ki naj bi bila namenjena stanovalcem.

»Hiša je v najatraktivnejšem zelenem delu mestnega jedra. Vse to so prednosti, ki jih želimo maksimalno izkoristiti in hkrati prevzemamo odgovornost, da bomo resnično naredili nekaj, kar bo presežek, v ponos nam in mestu,« pa je cilj investitorja povzela odvetnica Carmen Dobnik.

Zelenje na fasadi je bilo predvideno že v idejni zasnovi, določen delež ga je zahtevala tudi spomeniška služba. FOTO: Računalniški prikaz Rok Dolinšek/ Studio Prikaz

V podzemni etaži so za zdaj predvidene shrambe in kolesarnica, v prihodnje si želijo urediti dovoz za osebna vozila iz garaže pod Kongresnim trgom, in sicer iz njenega levega traku. Zlasti pa so si prizadevali, da bi bila fasada hiše do neke mere usklajena s podobo sosednjega hotela As s tridesetimi sobami, ki so ga zasnovali v biroju Ofis arhitekti in ga odprli pred dobrim letom. Tudi pri tem je zaradi zapletenega lastništva od zamisli do realizacije preteklo poldrugo desetletje.

Ime po mecenu Luki Knaflju

Knafljev prehod se imenuje po kranjskem mecenu Luki Knaflju, rojenem okrog leta 1620 (umrl leta 1671 v Großrussbachu v Spodnji Avstriji), o življenju katerega je po navajanju Slovenske biografije znano le malo zanesljivega. Deloval je kot duhovnik v dunajski bolnišnici, pozneje kot župnik v Großrussbachu, v oporoki pa je določil pretežni del premoženja za dijaško ustanovo. V ta namen je zapustil hišo št. 870 v notranjem mestu na Dunaju (zdaj Johannesgasse) in posestvo pri Dunaju, ki naj bi se po njegovi smrti prodalo. Samo ta ustanova je v 200 letih omogočila visokošolski študij velikemu številu kranjskih slovenskih dijakov.

Idealen zunanji bivalni prostor

»Pri snovanju te hiše so bile največje omejitve in prednosti predvsem urbane danosti, to je obstoječa pozidava s treh strani; zeleni preboj, ki ga predstavlja Knafljev prehod, ter še nerealizirana Plečnikova ideja Južnega trga z navezavo na park Zvezda. Ta dejstva so pogojevala zasnovo stanovanj z enostransko orientacijo proti jugu in proti vzhodu. Rdeča nit zasnove je navezava na raščeno okolje in odprti pogledi,« Uroš Birsa pojasnjuje osnovno zamisel.

Plečnikov Južni trg

Kot je zapisala arhitektka in publicistka Nina Granda v reviji Outsider, je Plečnikov predlog za Južni trg nastal leta 1938, na njegovem območju spontano rastoč Knafljev prehod pa je ostanek srednjeveškega predmestja in vseh poznejših obdobij. Plečnik si je Južni trg zamislil kot začetek poteze Kopenske osi, ki se je med obema vojnama oblikovala na širšem območju Vegove ulice, z zeleno avenijo med Trnovim in Kongresnim trgom, saj je menil, da glavno mesto potrebuje nov javni prostor, monumentalno središče, ki bi bilo kot grška agora namenjeno mestnemu življenju in različnim manifestacijam.

Na mestu predvidenih Plečnikovih propilej je zadnjih sedem let umeščen spomenik žrtvam vseh vojn po načrtih biroja Medprostor. »Stavbno tkivo za spomenikom naj bi podrli in na ta način bi se sprostil neposreden prehod od Kongresnega trga do Knafljevega prehoda – in ideja trga naj bi vsaj deloma zaživela. Leta 1989 so na območju razpisali mednarodni vabljeni arhitekturni natečaj za hotel in kongresni center Južni trg. Zmagal je arhitekt Boris Podrecca, vendar objekta zaradi geopolitičnih menjav niso realizirali,« je še zapisala Nina Granda.
Kare, predmet natečaja za Južni trg, je konec 80. let večina Ljubljančanov poznala kot zanemarjen predel ob Knafljevem prehodu, med Wolfovo, Šubičevo in Čopovo ulico ter Titovo cesto. Ob razstavi 24 natečajnih rešitev za urbanistično ureditev trga in gradnjo hotela leta 1990 pa smo v Delu zapisali, da je zamisel o gradnji nastala ob pripravah na svetovni oblikovalski kongres v Ljubljani, luksuzni hotel naj bi financirali tuji investitorji.

Že leto prej je na straneh Dela pisalo, da hotel ne sme skaziti podobe Ljubljane tako zaradi stavbne dediščine kot izjemne lege v mestnem središču, od koder se odpirajo prelepi pogledi, pomisleke pa je vzbujal tudi zaradi bojazni, »da bi sredi Ljubljane spet zgradili nekakšen nebotičnik, ki bi pokvaril podobo četrti in se ne bi vklopil v okolje«, a je ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izdelal smernice za varovanje tega predela.

Kot največjo odliko hiše pa poudarja, da se s pasažo v pritličju – mimo na novo zasnovanih lokalov in trgovin – navezuje na eni strani na Čopovo ter na drugi na Knafljev prehod in Zvezdo in predstavlja edinstven zeleni prehod skozi urbano tkivo. Omejitve prostora so arhitekti hkrati vzeli kot izziv.

Pritličje stanovanjske stavbe bo namenjeno javnemu programu, trgovinam in lokalom, ter bo povezano s Čopovo. FOTO: Računalniški prikaz Rok Dolinšek/ Studio Prikaz

Kako pa je mikrolokacija Knafljevega prehoda, ki premore hotel, restavracijo, pube in je tudi priljubljena točka turistov, vplivala na zasnovo te večstanovanjske hiše, v kateri naj bi se vendarle stanovalo? »Neposredna okolica z velikim številom izpostavljenih arhitektur na majhnem prostoru z zelo heterogeno identiteto, ki praktično ne komunicirajo med seboj, nas je napeljala na bolj zadržan nagovor v navezavi na parkovne površine. Zelenje ima za bivalno okolje v strnjeni urbani strukturi velik pomen,« odgovarja Birsa.

Vez s parkovnimi površinami bo vzpostavljalo tudi obilo zelenja, s katerim se bo ponašala fasada hiše z globokimi terasami, zato so snovalci projekt delovno poimenovali Zelena hiša. Bo sredi zelenja, z zidovi, oblečenimi v zelen marmor, z velikimi cvetličnimi koriti, iz katerih bo kipelo zelenje, povrhu se bo v steklenem delu balkonskih ograj zrcalila zelena okolica.

Ozelenjena bo tudi strešna terasa, ki naj bi bila dostopna stanovalcem. FOTO: Računalniški prikaz Rok Dolinšek/ Studio Prikaz

Določen delež zelenja je zahteval tudi zavod za varstvo kulturne dediščine, dodaja Birsa, a naposled so jo preimenovali v Rezidenco Knafelj, s čimer bolj neposredno izkazuje predvsem svoj naslov oziroma lokacijo. Velikost 24 stanovanj se bo raztezala od 77 do 151 kvadratnih metrov (oziroma skupaj s teraso ali terasami in shrambo od 93 do 262 kvadratnih metrov).

Na vprašanje, v čem bo ta stanovanjska hiša v središču Ljubljane, kjer se vrstijo novogradnje, pogosto razglašene za nadstandardne in luksuzne, vendarle drugačna, Uroš Birsa pravi, da prav v bivanju v neposredni navezavi na zelenje prek velikih bivalnih teras vsakega stanovanja.

»V nasprotju z balkoni, ki se običajno pojavljajo na stanovanjskih objektih in v resnici nikoli ne zaživijo, saj so zaradi majhne globine stanovalci na njih preveč izpostavljeni, bodo terase, zastekljene z odmičnimi steklenimi stenami, omogočile uporabo tudi v prehodnem obdobju, saj so idealen zunanji bivalni prostor,« je prepričan sogovornik.

Ena od odlik bivanja v tej hiši naj bi bila neposredna navezava na zeleno okolje prek velikih bivalnih teras. FOTO: Računalniški prikaz Rok Dolinšek/ Studio Prikaz