Sprava

Besedo sprava najdemo že v prvi slovenski knjigi (1550), v Pleteršnikovem slovarju iz 19. stoletja pa beremo, da je »boljša kratka sprava nego dolga pravda«. Po Sinonimnem slovarju slovenskega jezika na portalu Fran.si beseda sprava pomeni »dejstvo, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga«; sinonimi pa so »pobotanje, pomiritev, pomirjenje, poravnanje, poravnava«.

Takoj se vsili misel na slovensko spravo, na prizadevanje, da bi presegli razklan slovenski zgodovinski spomin. Pogosto so poskusi zvodeneli v obtožbah z ene ali druge strani, ki so le odpirale ali celo poglabljale rane. Pred nekaj dnevi je Slovenska akademija znanosti in umetnosti z drugačnim pristopom ob tridesetletnici samostojne slovenske države podala obširno izjavo o slovenski spravi in pozvala vso slovensko javnost, naj v skrbi za našo skupno prihodnost deluje v skladu z njo. V svoji izjavi brez ideološkega opredeljevanja med drugim pravi, da je za preseganje razlik, ki nas razdvajajo, predvsem potrebna sprava med živimi, ki je mogoča le na etični in s tem na medčloveški ravni v okviru univerzalnih etičnih vrednot in nedvoumnem razlikovanju med dobrim in slabim. Besede bi se morale dotakniti vsakogar izmed nas. In resnici je treba dodati še odpuščánje; del sprave je.



Sprava, ki je mogoča le z odpuščánjem (ki ne pomeni nujno pozabljenja), je preseganje, lastno velikim. Ni stanje, ampak zahteven proces. Pustiti za seboj tisto, česar ne moremo spremeniti, in z izkušnjo, kakršno koli že, z novim védenjem in čutênjem presekati začarani krog ter narediti svetel korak naprej. Brez cepetanja na mestu, brez pogrezanja in obmetavanja v blatni luži.

Tokratna beseda tedna je v bistvu beseda Življenja. Prizadevanje k miru in harmoniji pomeni iskanje spravljenosti s svetom – in s samim seboj.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).