
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nedavno poročilo, objavljeno v znanstveni reviji Marine Pollution Bulletin, nakazuje, da ultravijolični filtri v kremah za sončenje škodujejo morskemu življenju. Kemijske spojine, opredeljene kot psevdoobstojni onesnaževalci, se v morskem okolju kopičijo in nenehno vnašajo v ekosistem.
Zdravi koralni grebeni in bogato morsko življenje vzdržujeta več milijard vredne gospodarske in okoljske sektorje, kot sta prehrana in turizem. Kljub temu koralnim ekosistemom povsod po svetu grozijo okoljske spremembe, netrajnostno ribarjenje in industrializacija obale.
Najnovejše raziskave so pokazale, da tudi kemijski UV-filtri vplivajo na zdravje morskega življa. Kemijski filtri v kremah za sončenje in drugih kozmetičnih izdelkih povzročajo beljenje in deformacijo koral ter zmanjšanje plodnosti rib. Glede na ocene znanstvenikov se vsako leto v koralne grebene sprosti od 6000 do 14.000 ton UV-filtrov, kar predstavlja resno grožnjo za občutljive morske ekosisteme.
Kemijski filter, ki najpogosteje vpliva na zdravje morskega življenja, je benzofenon-3. Evropska agencija za kemikalije trenutno proučuje njegove učinke na podlagi študij, ki nakazujejo, da vpliva na hormonsko ravnovesje morskih organizmov. To lahko vodi do različnih zdravstvenih težav, vključno z zmanjšano plodnostjo in razvojnimi nepravilnostmi.
Poleg neposrednih vplivov na posamezne organizme UV-filtri vplivajo tudi na širši morski ekosistem prek bioakumulacije. »Dosedanje raziskave tematiko vpliva kemijskih filtrov na morsko življenje obravnavajo le na površju,« je za Guardian opozorila Anneliese Hodge, raziskovalka na Univerzi v Plymouthu, in pojasnila, da je še posebej problematično, da so kemijske filtri psevdoobstojni onesnaževalci, kar pomeni, da so zaradi človekovega posredovanja znova prisotni v morskem okolju.
Raziskave so pokazale, da UV-filtri niso omejeni le na priljubljene turistične lokacije, temveč so jih zaznali tudi v oddaljenih krajih, kot je Antarktika. Kemijski filtri v morsko okolje vstopajo tako med plavanjem kot prek prh na plaži ali brisač, ki so bile uporabljene za sušenje kože, namazane s kremo za sončenje.
Hodgeova še opozarja, da so nadaljnje raziskave ključne za razumevanje povezave med kremami za sončenje in akumulacijo kemijskih filtrov v morskih organizmih. Nujno je povečati obseg in raznolikost študij, ki bodo zajemale različna geografska območja in življenjske faze morskih organizmov. Le na ta način bodo raziskave pokazale, kakšne so dolgoročne posledice prisotnosti kemijskih filtrov v morskem ekosistemu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji