Soli je hitro preveč

Ko govorimo o soli, prav veliko mitov ni. Zaužijemo je preveč, dnevne potrebe telesa po natriju ponavadi izpolnimo že z dvema kosoma kruha, ki ju pojemo za zajtrk. Malo drugače je z jodom. Na policah trgovin je opaziti zavitke s soljo, na katerih piše nejodirana. Kupec ima občutek, da je to nekaj pozitivnega, toda nutricionisti in zdravstveni strokovnjaki so že večkrat opozorili, da je jod v soli z razlogom. Prav tako zmedo med potrošnike vnašajo različne vrste soli.



Natrij, ki mu lahko rečemo kar kuhinjska sol, je ključen kation v krvi in zunajcelični telesni tekočini. Vpleten je v tekočinsko, elektrolitsko in kislinsko-bazno ravnovesje ter nujen za vzdrževanje celičnih funkcij, uravnavanje krvnega tlaka, transport hranil in metabolitov, pojasnjujejo na inštitutu za nutricionistiko Nutris. »Čeprav je natrij nepogrešljiv za normalno delovanje številnih telesnih funkcij, je ključni problem razvitih držav pretirano uživanje kuhinjske soli, ki je dokazan dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni srca in ožilja ter ogroža zdravje.« Povišan krvni tlak je namreč v svetu razlog kar za polovico smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, za pet gramov prevelik dnevni vnos soli pa poveča tveganje za srčno kap za skoraj četrtino, so izračunali. Še zlasti pazljivi morajo biti starejši ljudje in odrasli s povišanim tlakom.
 

Poleti je potrebujemo nekoliko več

Odrasli potrebuje 1,4 grama soli na dan, da telo dobi dovolj natrija, še priporočljiva meja je pet gramov. Morda se ne sliši tako malo, če si jo predstavljamo na jedilni žlici, v resnici pa toliko soli pojemo že z dvema kosoma kruha ter nekaj rezinami salame in sira. Zelo bogata s soljo je zlasti predpripravljena in hitro pripravljena hrana, sendviči, siri, slani prigrizki, pekovsko pecivo z dodatki, polnjene testenine in celo nekateri kosmiči. Zato nikakor ne preseneča podatek, da zaužijemo Slovenci v povprečju več kot dvakrat preveč soli, s čimer zelo ogrožamo svoje zdravje. Moški je zaužijejo še nekoliko več od povprečja, ženske malenkost manj. Pri otrocih je priporočen vnos tri grame, večina je zaužije pet gramov na dan.



V poletnih dneh je potreba po soli sicer nekoliko večja, saj s potenjem hitreje izločamo natrij. A glede na to, da že sicer zaužijemo preveč soli, dodaten vnos ni potreben, vsaj pri običajni rekreaciji ne, je pojasnil dr. Igor Pravst iz Nutrisa. »V takih primerih zadostuje pitje vode. Drugače pa je pri intenzivnejši vadbi. Če več ur kolesarimo v pripeki, je smiselno popiti kakšno izotonično pijačo.« Prav tako morajo biti na vnos soli v vročih dneh pozorni ljudje, ki že sicer zelo premišljeno uporabljajo sol v prehrani.

Z nekoliko več natrija je treba telo preskrbeti tudi pri pogostejšem uriniranju ter večjih izgubah pri nekaterih kožnih boleznih in cistični fibrozi, izvemo na nacionalnem portalu o hrani in prehrani. Več ga potrebujejo nosečnice in doječe matere, toda to brez težav pokrijejo že z normalno vsebnostjo soli v prehrani.

A prava mera velja tudi v nasprotni smeri: če je vnos natrija premajhen, se lahko predvsem zaradi nizkega krvnega tlaka pojavita vrtoglavica in slabotnost. Sol začne telo pogrešati zlasti pri dolgotrajnih fizičnih obremenitvah in v drugih okoliščinah, ko izgubi več natrija s potenjem.
 

Jodiranje je še vedno nujno

Druga pomembna sestavina kuhinjske soli je tista, ki je pravzaprav dodana, to je jod. Obvezno jodiranje soli je bilo v Sloveniji uvedeno že sredi prejšnjega stoletja, ukrep pa je pripomogel k izkoreninjenju epidemične golšavosti, ki je bila zaradi pomanjkanja tega minerala značilna za velik del prebivalstva (bolezen so ugotavljali pri 60 odstotkih otrok). Jod, ki je nujen za delovanje ščitnice, mora človek dobiti s prehrano, vendar ga živila pri nas ne vsebujejo dovolj.



Toda prost pretok blaga je na naše police prinesel nejodirano sol, s tem pa tudi precej napačnih prepričanj. Ko so pred dvema letoma na inštitutu za nutricionistiko izvedli popis jedilne soli v prodaji, so ugotovili, da je bilo več kot 40 odstotkov vzorcev nejodirane. Med temi so prevladovale različne kamene soli, največ je bilo himalajske. »Analize so pokazale, da nejodirana kamena snov, četudi prihaja iz Himalaje ali Tibeta, joda ne vsebuje. Tudi vsebnost drugih mineralov v takšni soli, razen seveda natrija, je z vidika človekovih prehranskih potreb nepomembna,« je poudaril Igor Pravst.

Poleg tega je zavrnil prepričanje, da jodiranje soli ni več potrebno, ker endemske golšavosti pri nas skoraj ni več: »To ni res, saj smo bolezen pomanjkanja joda omejili prav z jodiranjem soli. Če bi zmanjšali vnos joda, bi se spet pojavila.« Prav tako napačno je prepričanje, da je nerafinirana morska sol dober vir joda. Ta res vsebuje več joda kot kamena, vendar večkrat manj, kot ga je dodanega z jodiranjem. To ne pomeni, da nejodirana sol ne sme biti sestavni del prehrane, a jo je bolje uporabljati kot občasen dodatek, ne kot izključni vir soli v prehrani. Ne glede na to, s kakšno oznako in s katerega »posvečenega« kraja na svetu prihaja sol, je prevelik vnos enako škodljiv.
 

Samo osem tednov

Ob opozorilih zdravnikov o nevarnosti soli za zdravje odločitev za zmanjšanje ni tako težka, toda ko običajno zaužijemo kakšno od najljubših jedi z manj soli, se zdi, da je neokusna. Sol je namreč naravni ojačevalec okusa, in ker se na določeno slanost navadimo, se nam zdijo manj slane jedi brez okusa. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo kanec potrpežljivosti: »Dobra novica je, da se s postopnim manjšanjem slanosti jedi spremeni tudi človekov okus. Kakšnih osem tednov traja obdobje, ko se nam bodo določene jedi zaradi slanosti zdele skoraj neužitne, hkrati pa bomo začutili več različnih okusov sestavin jedi in njihovih odtenkov.« Svetujejo tudi vrnitev k prvotnim receptom, ki običajno predvidevajo malo soli, sicer pa predvsem uporabo naravnih sestavin ter uživanje sadja in zelenjave, ki vsebujeta veliko kalija, s čimer se učinek soli nekako nevtralizira.