Pri geslu
šola je v SSKJ zabeleženih več pomenov in podpomenov: 1.
vzgojno-izobraževalna ustanova [...]
// vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi // poslopje te ustanove 2. pog.
pouk ipd. Slovar navaja tudi ekspresivni pomen »učenci in učitelji« (npr. vsa šola se je zbrala na proslavi). Pomeni »proces, ki se v tej ustanovi izvaja«, »poslopje te ustanove«, »pouk«, »učitelji in učenci« so nastali tako, da se je izraz
šola začel nanašati na različne vidike pojavnosti, na katero se nanaša prvi pomen »ustanova, ki v posebnem poslopju omogoča izvajanje pouka za učence s pomočjo učiteljev«. Beseda
šola se je z vsakim novim pomenskim prenosom znašla v novem kontekstu, postala sestavni del novih besednih zvez.
Beseda šola v SSKJ2 na portalu Fran.
Nov kontekst kot posledica varnostnih ukrepov, ki preprečujejo širjenje virusa, pa je spremenil tudi pojavnosti, na katere se nanašajo zgoraj omenjeni pomenski opisi. Šolo kot ustanovo, ki je morala iznajti nove oblike pouka. Poslopje te ustanove, ki je pridobilo oznake in koridorje. Pouk, ki bo z začetkom novega šolskega leta spet dobil novo podobo.
Pomeni besed lahko živijo samo znotraj konteksta, v besednih zvezah, ljudje pa samo v kontekstu družbe, v zvezah z drugimi bitji. Otroci, ki so v drugi polovici minulega šolskega leta zaradi spremenjenih okoliščin težko zadovoljevali potrebo po druženju, se začetka šole veselijo bolj kot kdaj prej. Naj oznake za omejitev gibanja in koridorji na skupnih poteh po šolskih hodnikih ne prekinejo prijateljskih vezi.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Špela Petric Žižić.
Komentarji