Slovensko superživilo, ki raste na sosedovem polju

Slovenska tradicionalna kulinarika je izjemno raznolika, saj se lahko vsaka pokrajina pohvali s kakšno svojo specialiteto. Živila, ki bogatijo naše tradicionalne jedi, so močno povezana z okoljem, v katerem so nastala. Ena najbolj prepoznavnih je nedvomno ajda, ki je na slovenskih tleh prisotna že od 15. stoletja. Večjo prepoznavnost in razširjenost po naših krajih je doživela veliko pozneje, za kar je bil zaslužen celo Žiga Zois. Zaradi hude lakote, ki je bila takrat prisotna, je iz Češke uvažal posebno trdoživo vrsto ajde, imenovano tatarska ajda, ki se je nato zelo hitro razširila po našem ozemlju.

Naši predniki so tako zelo hitro izkoristili bogastvo te rastline in z njo pripravili raznovrstne jedi, kot so žganci, močnik, kruh, različne pogače in kolače.

Ajda se odlično poda tako k slanim kot tudi k sladkim okusom – danes dobiva spet na veljavi, predvsem zaradi številnih zdravilnih učinkov.

Superživilo, ki je presenetljivo vsestransko

Ajda je veliko več kot ena najbolj vidnih predstavnic slovenske gastronomije. Je superživilo, ki ima toliko izjemnih hranljivih vrednosti, da bi se morala na naših krožnikih znajti še pogosteje.

Ajda je bogata z beljakovinami, minerali (baker, magnezij, cink in fosfor) in vitamini B. Ker vsebuje tudi veliko flavonoidov, deluje protivnetno in probiotično.

Ima zelo malo maščob in ogljikovih hidratov, zato je odličen dodatek tudi pri dietni prehrani. Ajda ne vsebuje glutena, zato je primerna tudi za prehrano celiakašev.

Kupujte pravo slovensko ajdo

Vsestranska uporabnost ajdo uvršča med tiste sestavine, ki nikakor ne smejo manjkati v naši domači kuhinji. Pa ne zgolj za pripravo tradicionalnih jedi po starih receptih, z njo lahko ustvarjate na nešteto načinov. Ajdovo moko lahko pomešamo na primer s pšenično, ovseno ali pirino  in ustvarimo različne pekovske izdelke. Odlične so tudi ajdove palačinke, štruklji, pa tudi potica ali jabolčni zavitek. Ker ne vsebuje glutena, torej lepka, ajdovo moko pogosto mešamo z drugimi vrstami mok, zato da testo lažje obdelujemo.

Poleg moke se v naši kulinariki pogosto uporablja tudi kaša, ki jo lahko uporabimo kot prilogo, prikuho za juhe in enolončnice, pa tudi kot popestritev solat ali rižot.

Da bodo jedi resnično pristne in preverljive kakovosti, pa je pomembno, da preverimo izvor ajdove moke ali kaše. Ker ajda odlično uspeva na naših poljih, je najbolj smiselno, da izberemo lokalno pridelano moko ali kašo.

Ali ste vedeli, da so od nekdaj naše sorte ajde darja, čebelica in siva?

Spoznajte njihove značilnosti.

Darja: Sorta darja je nastala s križanjem izbrank črne ajde in sort ajde ruskega izvora. Cvetovi so bele barve. Semena imajo temnorjavo luščino in so nekoliko večja. Rastline so nedeterminantne (cvetoči poganjki se oblikujejo na stranskih brstih, medtem ko glavni poganjek neomejeno raste naprej). Posamezne rastline se med seboj razlikujejo po višini rasti. Darja je precej odporna proti suši in visokim temperaturam, vendar nekoliko manj kot čebelica. Odporna je proti poleganju, občutljiva pa je na nizke temperature. Primerna je za setev v okolici Ljubljane in na nižinskih območjih Štajerske.

Čebelica: Sorta čebelica je avtohtona sorta, ki izvira iz Gorenjske. Rastlina zgodaj cveti in zraste do 70 cm visoko. Cvetovi čebelice so beli, na spodnji strani rahlo rožnati. Zrnje je svetlo do temno rjavo z rahlim temnejšim vzorcem in srednje veliko. Sorta je zelo odporna proti suši in poleganju, zaradi česar daje v sušnih letih večji pridelek. Je zelo medovita rastlina in ob primerni oskrbi nudi ustrezno čebeljo pašo v poletnih mesecih.

Siva: Nekomercialna siva sorta je nastala s selekcijo iz domačih populacij sive ajde na Dolenjskem. Cveti belo do rahlo rožnato. Semena so srednje velika, dobro napolnjena, luska je nežna, svetlo sive do srebrnkaste barve. Rastlina ima genetsko determiniran zaključek rasti, zato semena bolj enakomerno dozorevajo. To ugodno vpliva na spravilo posevka. Siva daje visoke pridelke. Slabše je odporna proti suši in visokim temperaturam.

Izberite slovensko moko, mleto na star način

Če želimo ohranjati okuse, ki se predajajo iz roda v rod in ki ohranjajo avtentičnost naše kulinarike, ne smemo pozabiti na znanje, ki so nam ga predali naši predniki. To je pomembno tako pri pridelavi kot tudi predelavi domačih pridelkov.

Tako je tudi pri predelavi ajdovih zrn v moko. Takšno zgodbo zelo uspešno pišejo na kmetiji na obrobju Ljubljane, kjer meljejo moko na star način z mlinom na kamen. Njihova moka nima nobenih dodatkov in je vedno sveže mleta. »Pri takem mletju v moki ostanejo vse snovi, ki so v zrnu, vključno s kalčki,« pove Sonja Cimerman in pri tem doda, da je prav zaradi tega njihova moka »bolj živa«, kar pomeni, da so izdelki okusnejši. »Takšna moka je bolj hranljiva, ima bolj izrazit vonj in okus,« poleg tega je tudi struktura moke drugačna, včasih je na otip bolj groba, barva pa temnejša, kot smo je vajeni.  Njihova proizvodnja je pravzaprav butična, rok uporabnosti moke pa izjemno kratek, samo šest mesecev, saj vanjo ne dodajo nobenih dodatkov.

Njihovo moko prodajajo tudi na prodajnih policah v trgovinah Mercator, in sicer jih najdete pod blagovno znamko GreGurMan. Že takoj, ko boste odprli embalažo, boste lahko zavohali vonj pristne domačnosti. Moka je sveža, saj se trudijo, da bi iz mlina na prodajne police prišla že v nekaj dneh.

Da je njihova moka izredno kakovostna, lahko potrdijo tudi zato, ker ajdo pridelajo sami in je ne kupujejo od zunanjih dobaviteljev. »To je v naših očeh velika prednost, ker kontroliramo, kakšna zrna poberemo, in ne nazadnje, ker imamo popoln nadzor nad surovino od semena in žetve pa do shranjevanja v lesenih kaščah.«

Njihova moka nastane iz avtohtone ajde vrste čebelica, ki v času cvetenja bujno vabi čebelice iz sosedovega čebelnjaka. Te poskrbijo za naravno prašenje in hkrati zagotavljajo odličen domač med, ki ima prav poseben okus.

Sveža moka v Mercatorju: kot bi kupovali na mlinu

V podjetju Mercator čutijo dolžnost, da izpostavijo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort ter živalskih pasem in njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine ter kot pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.

Ponosni so na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na naših policah zasledite pod oznako Radi imamo domače s prepoznavnim rdečim srčkom, ter na sodelovanje z več kot 160 lokalnimi dobavitelji in 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v ponudbo posamezne trgovine sledijo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako zdaj na njihovih policah najdete tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort ter pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo.

---

Naročnik oglasne vsebine je Mercator