Škrtanje z zobmi

Britanski Guardian poroča o mnogih zdravstvenih tegobah, ki jih je prineslo spremenjeno pandemično vedenje oziroma so tako ali drugače povezane s covidom-19. Velika večina članov britanskega inštituta za trihologijo (lasne bolezni) je že zdravila postcovidno izgubo las. Zaradi pretiranega zrenja v naprave mnogi trpijo zaradi suhih in razdraženih oči, kitajska študija je potrdila, da je tudi zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih in pomanjkanja gledanja v daljavo med lockdownom močno narasla kratkovidnost pri otrocih.

V Angliji je bilo odpovedanih več kot 35 milijonov zobozdravstvenih pregledov, zobna gniloba je bila celo najpogostejši vzrok za hospitalizacijo otrok (mnogi so premajhni, da bi sodelovali brez splošne anestezije), iz ZDA poročajo o porastu bruksizma, stiskanja in škrtanja z zobmi. Britanski kardiologi zaznavajo povečanje števila kroničnih srčnih bolezni, veča se število primerov sindromov razdražljivega črevesja, jetrnih bolezni; eden od petih Britancev pije več alkohola kot pred pandemijo (tretjina pa manj ali je celo prenehala).

Zaradi stresa so se poslabšale kožne bolezni rozacea, atopijski dermatitis in psoriaza, s kraljevega kolidža za zdravljenje bolezni nog poročajo o povečanju števila primerov bolečih stopalnih lokov, gležnjev in ahilovih pet, kar povezujejo tako z delom od doma in pomanjkanjem opore čevljev kot tudi z ukvarjanjem z novimi aktivnostmi, denimo tekom.

Tudi zadnja izdaja spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje odraslih Slovencev (SI-Panda) je pokazala, da je tretjina anketirancev v začetku oktobra preživela več časa pred televizijo ali elektronskimi napravami kot pred pandemijo, približno toliko jih je bilo telesno manj aktivnih, skoraj 18 odstotkov jih je uživalo več nezdrave hrane, 13 odstotkov jih je več kadilo, osem odstotkov uživalo več alkohola.

Seznam novoletnih želja bo očitno segel mnogo dlje od besede covid-19, čeprav bi marsikaj od naštetega minilo že s končanjem pandemične utrujenosti.