Stranski učinki hude suše 600-letni Buda in flota nemških vojaških ladij

Zadnji dve leti smo priča prizorom, ki jih še nismo videli. V prvem valu pandemije so zaradi karantene tudi najbolj obiskana mesta in najbolj oblegane znamenitosti na svetu ostali brez enega samega turista in se spremenili v mesta duhov, zadnje tedne pa se ob rekordno nizkih višinah rek in jezer kažejo njihove povsem drugačne podobe in razkrivajo marsikatero zanimivost, od 600-letnih kipov Bude do španskega Stonehengea in flote nemških vojaških ladij.

Prva vznikla Atlantida zadnjega časa je bila že sredi letošnjega februarja vas Aceredo na severozahodu Španije, na meji s Portugalsko. FOTO: Miguel Vidal/Reuters

Prva vznikla Atlantida zadnjega časa je bila že sredi letošnjega februarja vas Aceredo na severozahodu Španije, na meji s Portugalsko, ki je na ogled v hipu pritegnila radovedne turiste. Zaradi pomanjkanja padavin oziroma vse večje suše, zaradi katere je portugalska vlada na šestih jezovih, tudi Alto Lindosu, zaukazala skorajšnjo zaustavitev porabe vode za proizvodnjo električne energije in namakanje, so se iz osušenega zajetja dvignile sive ruševine vasi, ki je prav zaradi zajetja izginila pod vodo leta 1992. Ko so se »dvignile« na površje, je bilo med hišami brez streh med drugim mogoče opaziti zarjavel avtomobil, ob nekdanjem lokalu zaboje s praznimi steklenicami piva, iz zarjavelih pip je še vedno pritekla voda.

Vnovič se je prikazal španski Stonehenge

Kot stranski učinek zdaj že najhujše suše v 1200-letni zgodovini Iberskega polotoka je španske arheologe pred dnevi vnovič navdušilo razkritje prazgodovinskega kamnitega kroga, znanega kot španski Stonehenge, čeprav je v resnici kakšni dve tisočletji starejši od britanskega. Obsega kakšnih 150 stoječih kamnov, visokih okoli 1,8 metra, postavljenih v krogu. Nekoč naj bi to domnevno svetišče z megaliti podobno kot v Angliji premoglo še prečne kamne.

Španske arheologe je pred dnevi vnovič navdušilo razkritje prazgodovinskega kamnitega kroga, znanega kot španski Stonehenge. FOTO: Susana Vera/Reuters

Od leta 1926, ko ga je odkril nemški arheolog Hugo Obermaier, in po skorajšnjem dokončnem izginotju pod vodno gladino leta 1963 zaradi umetnega jezera Valdecañas ob jezu hidroelektrarne na reki Tajo se je pokazalo le štirikrat. Zdaj, ko je nivo vode padel na 28 odstotkov zmogljivosti, si arheologi, kot je poročal CNN, prizadevajo, da bi najdišče čim prej proučili, preden vnovič izgine pod vodo. Lokalna zgodovinska združenja in turistične organizacije se zavzemajo, da bi kamne prestavili v muzej oziroma nekam, kjer bi lahko bili stalno na ogled.

Toda po poročanju portala Live Science se arheologi bojijo, da bi premik teh starodavnih kamnov še pospešil njihov propad, še zlasti če bi to zaradi dvigajoče se vode, ki bo po predvidevanjih prišla že z jesenskimi oziroma zimskimi padavinami, storili v naglici. Četudi se z razkritjem kamnov za prevoznike, ki tod z ladjicami vozijo turiste, začenja dodaten posel z ogledi, pa se tamkajšnji kmetje zaradi pomanjkanja padavin spoprijemajo z velikimi težavami; vodo za živino morajo dovažati, pridelki so zaradi suše povsem uničeni.

Povsem drugačna obala Gardskega jezera

Severna Italija se prav tako spopada z najhujšo sušo v zadnjih 70 letih. Gladina največjega italijanskega jezera Garda se je znižala za več kot meter, voda se je obali umaknila celo za 30 metrov, zaradi česar je Gardsko jezero dobilo povsem drugačno podobo. Razkrile so se velike bele skale, ki pa so ponekod zelo spolzke in zato nevarne za obiskovalce, ladje marsikje težko pristajajo.

Gardsko jezero je dobilo povsem drugačno podobo. Razkrile so se velike bele skale, ki pa so ponekod zelo spolzke in zato nevarne za obiskovalce. FOTO: Flavio Lo Scalzo/Reuters

Najnižja v zadnjih sedmih desetletjih je tudi najdaljša italijanska, kar 652 kilometrov dolga reka Pad, kar v kmetijstvu povzroča hude težave, med drugim v pridelavi riža. Zaradi upada vodne gladine so se v zadnjih mesecih pokazali ostanki nacističnega vojaškega vozila, 50-metrske tovorne ladje Zibello, potopljene leta 1943, in v bližini Mantove 450-kilogramska bomba, zaradi detonacije katere so morali v začetku meseca evakuirati kar tri tisoč prebivalcev. Kot je poročal Guardian, je nekaj zgodovine razkrila tudi Tibera v Rimu. Pokazali so se namreč ostanki antičnega mostu, ki naj bi bil zgrajen v 1. stoletju za rimskega cesarja Nerona, da bi lažje obiskoval svoje nepremičnine na desnem bregu reke.

V bližini Mantove se je v suhi strugi Pada pokazala 450-kilogramska bomba iz druge svetovne vojne. FOTO: Flavio Lo Scalzo Reuters

Iz usahle Donave pogledalo dvajset nemških ladij

Zaradi najhujše suše v Evropi v zadnjih desetletjih se je v bližini rečnega pristanišča Prahovo v vzhodni Srbiji razkrilo kar dvajset ostankov ladij črnomorske flote nacistične Nemčije, ki so bile potopljene leta 1944, ko so se umikale pred sovjetskimi silami. Čeprav nekatere od teh vojaških ladij, ki jih je v Donavi še veliko več, kažejo svoje poveljniške mostove, zlomljene jambore in poškodovane trupe, jih večina leži zakopanih v peščenih nasipih.

Ostanki nemških vojaških ladij pri Prahovu v vzhodni Srbiji: v Donavi leži še več potopljenih ladij, na katerih so še vedno tone streliva in eksploziva. FOTO: Fedja Grulović/Reuters

Tudi danes, še vedno s tonami streliva in eksploziva, pomenijo grožnjo za ladijski promet pa tudi delavce v tamkajšnji ribiški industriji. Da bi obdržali plovne poti – pri Prahovu, denimo, so nekatere zdaj vidne razbitine zožile plovni odsek s 180 na zgolj 100 metrov – so oblasti marsikje poglobile rečno dno, že marca pa je srbska vlada objavila razpis za odstranitev ladijskih ostankov ter streliva in eksploziva, stroški so bili ocenjeni na kar 29 milijonov evrov.

Starodavni budistični kipi v kitajski reki Jangce

Iz presahnjenih delov slavne kitajske reke Jangce pri Chongqingu na jugozahodu države se je zaradi vročinskih valov in suše prikazal otoček s trojico budističnih kipov, ki naj bi bili stari 600 let, postavili naj bi jih v času dinastij Ming in Qing. Eden od kipov prikazuje meniha, ki sedi na piedestalu v obliki lotusovega cveta. Padavine v porečju Jangceja so že od julija za okoli 45 odstotkov manjše od običajnih, visoke temperature pa bodo po uradnih napovedih verjetno vztrajale vsaj še ta teden. Kar 66 rek v 34 okrožjih Chongqinga je presahnilo.

Iz presahnjenih delov reke Jangce pri Chongqingu na jugozahodu Kitajske se je zaradi vročinskih valov in suše prikazal otoček s trojico budističnih kipov. FOTO: Thomas Peter/Reuters

Kot so mediji poročali včeraj, so nekateri deli Janceja že presahnili, kar ima hude posledice ne samo na ladijski promet, ampak predvsem na delovanje hidroelektrarn. Zmanjšanje pretoka vzbuja skrb predvsem v provinci Sečuan, ki pridobi več kot 80 odstotkov energije iz hidroelektrarn, tako da so predvčerajšnjim lokalne oblasti razglasile najvišjo stopnjo resnosti razmer, saj so se zajetja zmanjšala kar za polovico. Obenem se je letos poleti povpraševanje po električni energiji povečalo za četrtino. Zmanjšanje hidroenergije naj bi vplivalo tudi na prebivalstvo v nižjem toku, med drugim v mestu Chongqing in provinci Hubei.