Se še vedno iščeš? Se ne najdeš?

Četrtina naših mladih se v življenje skupnosti sploh ne vključuje. Četrtina se jih visoko tvegano opija. Skoraj četrtina jih je nevarno odvisna od telefona. Četrtina se jih o svojih občutkih in skrbeh lažje pogovarja na internetu kot v živo. Četrtina mladostnikov je zaradi spleta že pozabila na hrano ali se odpovedala spanju. Četrtina se jih prehranjuje nezdravo. Četrtina jih vsak dan pije sladkane pijače. Tudi konopljo jih je uporabljala že četrtina. In samo četrtina jih navaja, da jih starši še vedno opozarjajo in nadzirajo.

Strah in sramežljivost

Tako kažejo različne slovenske raziskave med mladimi, ki tudi izpostavljajo, da več kot četrtina mladostnikov trpi zaradi sramežljivosti ali se spopada s strahom pred boleznijo. Na drugi strani več kot polovica njihovih vrstnikov tega strahu sploh ne občuti. Ta podatek je pomemben tudi zato, ker se pri približno 50 odstotkih najstnikov začne samopoškodovanje že pri 14. letu in se nadaljuje v njihova dvajseta.

ss

Duševne motnje otrok in mladostnikov so ena ključnih groženj za zdrav razvoj, osebno izpopolnitev in aktivno vključevanje mladih v družbo v času odraščanja. »So glavni vzrok za nezmožnost in slab življenjski izid v obdobju odraščanja in prispevajo 45 odstotkov celotnega bremena bolezni v starosti med 10. in 24. letom,« je zapisano v vladnem akcijskem načrtu 2022–2023 za izvajanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. »Kar 50 odstotkov vseh duševnih motenj se začne do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti. Za njihovo uspešno obvladovanje so zato ključne zgodnja prepoznava otrok in mladostnikov s tveganji in nastajajočimi težavami, učinkovite zgodnje oblike pomoči, še kako pomembne pa so tudi usmerjene preventivne dejavnosti.« Ena takšnih je tudi najnovejša spletna platforma Najdi.se, s pomočjo katere si bodo prizadevali zmanjšati to famozno četrtino mladih, ki se spopada z duševnimi težavami. Včeraj smo bili v ljubljanskem Triglav Labu priča njenemu rojstvu.

Za bolj zadovoljne in vesele mladostnike

V sodelovanju z zdravstvenimi in izobraževalnimi institucijami ter s podporo ministrstva za javno upravo jo je ustvaril Zavod Vozim. Pri projektu poleg ministrstva sodelujejo tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, Mladinski center Dravinjske doline in Univerza na Primorskem.

Gre za digitalno motivacijsko vstopno točko za reševanje duševnih izzivov mladih, ki jim omogoča, da se poistovetijo s težavami vrstnikov. Kot je ob predstavitvi platforme poudaril direktor zavoda David Razboršek, so pomembne tudi stiske, ki navzven niso vidne. Tega se še kako zaveda, saj se je pred petnajstimi leti poškodoval pri deskanju na snegu in ohromel od pasu navzdol. Ko se je po šestih mesecih rehabilitacije vrnil na delovno mesto – zaposlen je bil kot vodja marketinga pri enem od slovenskih trgovskih podjetij – so ga v celjskem društvu paraplegikov prosili, naj jim pomaga pri zbiranju denarja za kombi. Nič ni imel proti in nevede je začel pisati zgodbo Zavoda Vozim, ki traja še danes.

Zavod Vozim je predstavil svoj novi projekt, ki naj bi prispeval k boljšemu duševnemu zdravju mladih. FOTO: Dejan Javornik

»Tako kot smo pozneje naredili izjemen premik na področju prometne varnosti (vožnje pod vplivom alkohola med mladimi), si želimo delati premike tudi na področju duševnega zdravja.« In če jim je v šestih sezonah akcije Heroji furajo v pižamah uspel veliki met, število smrtnih žrtev, ki so jih pod vplivom alkohola povzročili mladi, se je namreč za polovico zmanjšalo, je Razboršek prepričan, da bodo uspešni tudi pri svojem najnovejšem projektu Najdi.se. »Prepričan sem, da nam bo uspelo tudi na področju duševnega zdravja ter da bomo imeli z vsakim letom bolj zadovoljne in bolj vesele mladostnike!«

Destigmatizirati težave
z duševnim zdravjem

Novo spletno platformo je podprla tudi Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Celju, ki že od leta 2008 ugotavlja, da število obiskov pri zdravniku zaradi težav z duševnim zdravjem vse bolj narašča prav med otroki in mladostniki; čedalje več je tesnobe, stresnih motenj, motenj v prilagajanju. »Težave z duševnim zdravjem pri mladostnikih na eni strani ter pomanjkanje široko dostopnih strokovnih virov pomoči se stopnjujejo že vsaj desetletje, epidemija covida jih je samo še bolj razgalila,« je dejala, luč na koncu predora pa vidi prav v strokovnem spletnem komuniciranju, kakršno naj bi ponujal tudi Najdi.se.

Voditelj dogodka v Triglav Labu je bil Nejc Šmit, sicer diplomirani psiholog. FOTO: Dejan Javornik

»Skozi izjave mladih, ki se spoprijemajo s podobnimi izzivi, poskušamo doseči normalizacijo in destigmatizacijo duševnega zdravja,« je o spletni strani povedala tudi Barbara Kos iz Zavoda Vozim. Platforma je sestavljena iz treh elementov, in sicer iz samoiskalnika, ki mladim na zanimiv način omogoča, da se najdejo v izjavah vrstnikov, nato pa jim glede na odgovore ponudi različne rešitve, iz profila na spletišču instagram ter iz delavnic na osnovnih in srednjih šolah. »Glede na naše izkušnje mladi že komaj čakajo, da spregovorijo o svojih tegobah,« je dodala Karmen Kukovič iz Mladinskega centra Dravinjske doline. Doslej takšnega medija, kjer bi mladi delili svoje izkušnje in tudi pri drugih našli podobne vzorce, kot jih imajo sami, in kjer bi naposled odkrili še kotiček, kjer bi avtonomno pridobivali in iskali rešitve za svoje stiske, pri nas še ni bilo. Kot je poudarila Nuša Zadravec Šedivy z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem, se mladostniki pri reševanju svojih težav le redko obračajo na druge ljudi, ampak poskušajo iskati rešitve in informacije sami, in to prav v spletnem okolju.

Kot vse kaže, bo Zavodu Vozim uspel še en dosežek: strokovnjaki pravijo, da so ustvarili varno okolje, v katerem bodo mladi dobili priložnost, da bodo lahko delili in predstavljali svoje stiske in težave. Prav tako pa bo to medij, kjer jih bodo s strokovnimi nasveti usmerjali in opolnomočili, pri čemer si bo obzorja širila tudi širša javnost, in tako bomo vse bliže končnemu cilju – normalizaciji in destigmatizaciji na področju duševnega zdravja.