Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

S skupnimi močmi čebelar nazaj v svoji jati

Ene od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji, v peskokopu v Župjeku pri Bizeljskem gnezdijo že od leta 1984.
Čebelar se naselil v peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem. FOTO: Dušan Klenovšek
Čebelar se naselil v peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem. FOTO: Dušan Klenovšek
Š. J.
10. 8. 2020 | 11:40
10. 8. 2020 | 11:46
3:45
Čebelarji pritegnejo s svojo barvitostjo, skupinskim gnezdenjem in tudi mestom gnezdenja. Gnezdo namreč uredijo v rovu, ki ga izkopljejo v vertikalne peščene stene. V Sloveniji po oceni Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) (Atlas ptic Slovenije, 2019) vsako leto gnezdi od sto do 150 parov čebelarjev. Gnezdilna kolonija v peskokopu v Župjeku pri Bizeljskem se v novejšem času ponaša z najdaljšim neprekinjenim stažem v Sloveniji, saj tu gnezdijo že od leta 1984.

Čebelar je ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji. FOTO: Dušan Klenovšek
Čebelar je ena od najlepše obarvanih ptic, ki živijo v Sloveniji. FOTO: Dušan Klenovšek


Jata več družin se, ko se poleti izvalijo še zadnji mladiči, preseli bliže virom hrane. Velike leteče žuželke so, kot piše Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, najbolj številne nad travniki ob bližnji mejni reki Sotli. Čebelarji tam še kak mesec dni lovijo in prenočujejo na bregovih reke v zavetju topolov in vrb, hkrati pa so to dnevi učenja spretnosti izogibanja plenilcem in lova na hrošče, škržate, kačje pastirje, metulje, čmrlje in čebele. Za številne mladiče so to lahko tudi usodni dnevi.

Konec julija, ko so čebelarji zapuščali svoja gnezdišča v peskokopu v Župjeku pri Bizeljskem in se odpravljali v tropske kraje na prezimovanje, je Nataša Dobravc Škof iz Drenovca pri Bizeljskem ob cesti našla onemoglega čebelarja, ga odnesla domov in mu po svetovanju Zlatka Goloba iz azila v Muti pomagala tako, da ga je oskrbovala z žuželkami in sladkano vodo. Z željo po uspešnem okrevanju se je obrnila na Dušana Klenovška, ki ga je s pomočjo sinov ter v družbi domače skobčevke v domačem okolju intenzivno hranil s koščki piščančjega mesa.

Okrevanje čebelarja ni bilo lahko delo. FOTO: Dušan Klenovšek
Okrevanje čebelarja ni bilo lahko delo. FOTO: Dušan Klenovšek


Delo ni bilo lahko, saj je bilo hrano treba ptici potisniti globoko v grlo in je pri tem ne poškodovati, predvsem njenega tankega kljuna. Na čebelarjevem perju so s previdno uporabo insekticida odstranili številne pršice, ki so verjetno posledica večletnega gnezdenja v istih rovih. Ker je kmalu naredil prve lete, naslednji dan pa je kazal znake okrevanja, ga je družina Klenovšek izpustila v bližini Sotle, kjer je poletel proti drevesnim krošnjam, na katerih je bilo videti in slišati okoli deset čebelarjev.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine