Na nekdanji jugoslovanski praznik dan borca, 4. julija, slovenski raper Darko Nikolovski poziva: »Postani partizan. Prebudi v sebi narodnega heroja!« In sicer kar z novo družabno igro. Vsebina je zgodovinsko obdobje NOB, sooblikovali so jo zgodovinarji in geografi, v celostno likovno podobo pa strnil znani stripar Iztok Sitar.

Že v predprodaji, ki se je končala včeraj, si je igralni set s štirimi partizani, tovarišema Franto in Juretom, tovarišico Brino in kurirčkom Sinetom, ukazi iz glavnega štaba slovenskih partizanskih odredov ter vprašanji iz partizanske šole in posebnih misij priskrbelo dvesto kupcev. Avtorja igre to ne preseneča, prav tako ne pozitivni odzivi, ki jih je doslej prejel.

»Vse to sem pričakoval. Odkar sodelujem s tržaškim partizanskim pevskim zborom Pinka Tomažiča, vidim, česa si ljudje želijo. Eno zame največjih priznanj mi je izrekla gospa, ko je dejala, da 13-letnega vnuka ta tema zelo zanima, vendar v knjižnicah ne najde primernih knjig, s to igro, ki jo bosta igrala skupaj, pa da ga bo gotovo zelo razveselila. In to je tisto, kar sem si želel,« je povedal Nikolovski.
 

Od Beograda do Ljubljane

Že pred nekaj leti je začel razmišljati, kako bi NOB, po njegovih besedah izredno zanimivo zgodovinsko obdobje, polno pozitivne motivacije in zavesti, ki je gradilo in utrjevalo narod, predstavili mlajši generaciji. Najprej se je poigraval s konceptom kviza, a je ugotovil, da ga sam nikoli ne bi igral, saj bi se mu zdel preveč dolgočasen.

»Potem pa se mi je nekega dne, še sam ne vem, kdaj in kako, povsem jasno izrisala celotna igra – z igralno ploščo in nalogami. Ko sem se vračal z nastopa v Beogradu, sem na vlaku do Ljubljane premislil še podrobnosti in se odločil, da se povsem posvetim temu projektu ter ga pripeljem do uresničitve. Prebral sem knjigo Boža Repeta S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945, z Martinom Premkom se poznava, na enem od nastopov sem spoznal še Blaža Torkarja,« je naštel zgodovinarje, ki so prispevali vsebinske temelje tudi za naloge posebne misije.

Repe, prvi, na katerega se je obrnil po nasvet, mu je svetoval še pri razjasnitvi nekaterih zgodovinskih dogodkov, skupaj z Matijo Zornom in njegovimi kolegi raziskovalci z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, s katerimi sodelujejo v triletnem projektu o vlogi okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, pa je priredil zemljevid o okupacijskih mejah. »Pravzaprav smo priredili zadnjo verzijo zemljevida, saj ga sproti dopolnjujemo s podatki, ki jih odkrivamo med raziskavo. Je tudi del pravkar odprte razstave Okupirana Ljubljana: mesto ob meji, ki bo v atriju ljubljanske mestne hiše na ogled do sredine tega meseca,« je povedal Repe. Igralna površina je namreč zemljevid Slovenije iz leta 1941, ki prikazuje, kako je bila takrat razdeljena med okupatorje.


 

Iz akcije v akcijo

Igralce partizane po slovenskih krajih – iz akcije v akcijo – vodijo ukazi iz generalnega štaba, vmes pa izpolnjujejo oziroma rešujejo naloge iz posebne misije in vprašanja iz partizanske šole, s katerimi se plemeniti tovarištvo, saj si igralci med seboj lahko pomagajo, prav tako se utrjuje znanje o tem zgodovinskem obdobju, pripoveduje Nikolovski. »Tako med drugim izvemo o zdravnikih, veterinarski službi, lutkarjih in dramski skupini, skratka o dogajanju med okupacijo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Pet kartic smo pustili praznih, da bi igralci lahko ustvarili svoje, personalizirane z zgodbami sorodnikov oziroma prednikov, dedka, babice ali strica.«

Vprašanja za partizansko šolo je prispeval učitelj zgodovine na mariborski srednji ekonomski šoli Boris Krabonja, širši javnosti znan kot gonilna sila humanitarnega društva Up-ornik, v katerem vsak mesec s plačevanjem položnic pomagajo več kot osemsto socialno ogroženim, predvsem upokojencem in samohranilkam.

Nikolovski se je odločil, da s to igro tovarištva podpre tudi borce za boljši jutri. Igra tako predvideva nalogo, ki poziva k donaciji društvu prek SMS (igralec jo seveda lahko zavrne), kar prinese največ možnih točk naenkrat – tri. Poleg tega naloge vsebujejo moralne zaveze, denimo, da igralec vsaj enkrat v življenju podpre katero od misij mladih slovenskih zdravnikov. »Zato to ni igra sovraštva, temveč tovarištva, ki ga je rodilo tudi to obdobje zgodovine. Ker povzema celo vrsto zanimivosti, pa je igranje pestro in dinamično,« še pravi avtor.


 

Do okolja prijazne figurice

Za likovno oziroma celostno podobo igre je poskrbel znani slovenski stripar Iztok Sitar. Z Nikolovskim bosta konec meseca v stripu predstavila še pevčevo šest let staro pesem Partizan. »Ustvaril sem štiri figure partizanov, med njimi tudi partizanko, in predlagal kurirčka. Figurice so lesene in do okolja prijazne. Z Darkom sva razmišljala, da bi na igralno ploščo narisal še kraje, kjer so se dogajale bitke, potem pa smo zamisel opustili. Zdi se mi, da bi bilo v nasprotnem primeru res vsega preveč,« je povedal Sitar, ki je povabilo Nikolovskega sprejel z veseljem. Igro, ki jo je sam enkrat že igral, opisuje kot zelo zanimivo in didaktično.



»Upam, da se bo zdela zanimiva tudi mulariji. Sicer pa bi rekel tako, kot za svoje bralce pravi oglas za Politikin Zabavnik, lahko jo igra vsakdo od 7. do 107. leta,« je dodal ilustrator, stripar in karikaturist, ki je izdal več kot 15 stripovskih albumov in ilustriral nad sto učbenikov. Upata, da bosta tako z igro kot pesmijo Partizan v stripu pripomogla k temu, da se narodnoosvobodilnemu boju vrne mesto, ki mu v zgodovini pripada. Kot je še razkril Nikolovski, so predstavitev igre načrtovali na dan zmage, 9. maja, a se je malce zavleklo. Kljub temu igro šteje za svojo največjo zmago v življenju.