Rolka, kakršne še ni bilo? Zakaj pa ne

Najprej pogled obstane na do potankosti izdelani, zelo estetski prestavitvi na spletu. Kdor premore toliko občutka za oblikovanje spletne strani, gotovo nima težav z oblikovanjem česa drugega. Rolk, denimo.

Zdaj 18-letni Jakob Hočevar je od nekdaj rad risal, sestavljal, oblikoval, skratka, ustvarjal različne stvari. Ob koncu osnovne šole se je »nenadoma« odločil, da bo izdelal rolko. »Iz šole sem se vračal domov. Zagledal sem fanta, ki je v roki nosil zelo 'kul' longboard (daljšo rolko, namenjeno sproščeni vožnji). Pomislil sem: zakaj ne bi jaz naredil kaj podobnega?«

Vzel je kos smrekovega lesa, ga izrezal, na hitro prebarval in na spodnjo stran pritrdil koleščke. Rolka je bila narejena. »Bolj je bila podobna sulici kot rolki. Najprej so vsi govorili, da se bo takoj zlomila. Kljub temu je zdržala, z njo sem se dolgo vozil naokoli. Nato so jo vsi hvalili, kako dobra je,« je Hočevar še vedno ponosen nanjo. Hkrati priznava, da še zdaleč ni bila idealna, zato pa je bila druga dosti boljša. »Šolski hišnik mi je omenil, da je vezana deska boljša kot masivni les. Nasvet sem upošteval in naredil zelo lepo rolko, ki pa se je žal zlomila, ko je šolski varnostnik stopil nanjo.«



Omenjeni dve in še kopico drugih ima razstavljene doma. »Ta zid je pravi wall of fame (zid slavnih, op. p.). Nekatere rolke, ki visijo na njem, so polomljene, na drugih se lak še suši …« v smehu pove dijak tretjega letnika waldorfske gimnazije v Ljubljani.

Učil se je iz napak

Ker se v njegovi družini nihče ne ukvarja z obdelavo lesa, je Hočevar za nasvet vprašal »strica«, ki pozna odgovor na malone vsako vprašanje: v youtubov iskalnik je vpisal How to make a longboard? (Kako izdelati dolgo rolko?). Pogledal je več videoposnetkov o izdelavi, na spletu je o tej temi veliko bral … »Tudi rolke, ki sem jih izdelal pred kratkim, niso idealne, ampak vsaka naslednja je boljša od prejšnje. Vesel sem, da sem se veliko naučil iz napak. Zdi se mi, da je to povsem drugače, kot če te nekdo že vnaprej posvari, na kaj moraš biti pozoren.«

Longboarde je najprej izdeloval za prijatelje, znance in njihove prijatelje. Zaradi vse večjega povpraševanja je posel začel širiti, zato je letos ustanovil spletno stran s spletno prodajo, ki nosi ime njegove znamke JH_boards, podobno kot njegovi profili na družabnih omrežjih. Pri tem mu pomagajo mlajša sestra, ki se ukvarja s fotografijo, in še nekaj prijateljev, medtem ko rolke izdeluje sam. V delavnico, kjer imajo večje stroje, gre le, kadar mora obdelati večje kose lesa.

»Še vedno vse roke izdelam ročno, zato so nekoliko dražje. Tudi če hočem naredim dve popolnoma enaki, bosta drugačni zaradi človeškega dejavnika. Posledično merim na kupce, ki to znajo ceniti.«

Zgolj prevozno sredstvo

Skejtanje je včasih veljalo za močno subkulturo. Skejterji so imeli svoje običaje, svojo kulturo, svoj slog oblačenja, svoj okus za glasbo … »Zdi se mi, da tega v Sloveniji ni več toliko,« ugotavlja Hočevar, ki, zanimivo, nad izvajanjem vragolij v skejtparkih nikoli ni bil pretirano nadušen; rolko uporablja zgolj kot prevozno sredstvo. Kljub temu dobro pozna razlike v zahtevah različnih profilov kupcev.



»Skejterji imajo raje rolke iz furnirja, saj so bolj upogljive. Imajo kicktail (zavihane robove), da se lažje pelješ po robnikih in delaš trike. Kdor bi se rad vozil sproščeno, udobno, mehko, bo raje posegel po ravni rolki, kot je longboard. Longboard so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja izumili deskarji v Kaliforniji. Ko ni bilo valov, so na svoje deske pritrdili koleščke in namesto po morju vijugali po asfaltu med ljudmi. Morda še priročnejši so cruiserji, ki so nekoliko manjši in lažje prenosljivi.«
Hočevar, ki od rojstva živi v Ljubljani, rolke običajno dela po naročilu. Sestane se z naročnikom, ta mu pove svoje želje glede velikosti, materiala in dizajna. Že takrat jo skupaj skicirata in okvirno določita, kakšna bo videti.

Pred kratkim je naredil dve za angleškega pevca JP Cooperja, najbolj znanega po sodelovanju z didžejem Jonasom Bluejem pri singlu Perfect Strangers. Eno rolko je naredil zanj, eno pa za njegovega menedžerja. Tudi sicer jih je več prodal v tujini kot doma, denimo v Avstriji in ZDA.

Biti drugačen

Bo izdelovanje rolk ostalo le konjiček ali najstnik pričakuje, da bo od tega nekoč živel? »Če sem iskren, ne vidim možnosti, da bi vse življenje delal rolke v delavnici. Raje bi razvijal znamko JH_boards, jo postavil na višjo, globalno raven. S tem ne mislim nujno masovne proizvodnje: še vedno bi rad ohranil pomen kvalitete pred kvantiteto.«



Zaveda se, s čim to lahko doseže, saj »danes že skoraj vsak nekaj izdeluje v domači garaži, tudi rolke – malo morje jih je«. Zato si želi biti drugačen, edinstven, odstopati od drugih. »Načrtujem izdelavo nove rolke, a o njej še ne želim govoriti, saj bo novost na trgu,« napoveduje Hočevar, ki v svojem početju ne vidi nič posebnega. Z drugimi besedami: njegova pot ni izjema, morda tudi ne pravilo, zagotovo pa je trend. »Splet omogoča, da mladi zgodaj odkrijemo, kaj nas veseli. Imam veliko prijateljev, ki svoje ideje razvijajo na drugih področjih. Zaradi spleta in modernih tehnologij so ti vrata na stežaj odprta, če imaš dobro idejo. Verjetno zato vse več mladih stopi iz ustaljenih okvirov in se poda na samostojno pot.«