Renato, Maja in Nadja berejo Delove članke

S prenovljeno spletno stranjo smo na Delu prišli naproti vsem, ki naše članke raje oziroma lažje kot berejo – poslušajo. Z uvedbo sintetizatorja govora eBralec bralcem ni treba več gledati v zaslon računalnika, tablice oziroma telefona, saj so teksti že na voljo v govorjeni obliki.

Večina posameznikov se je z eBralcem sicer (morda nevede) že srečala na tak ali drugačen način. Napovedi prihodov in odhodov na Avtobusni postaji Ljubljana, recimo, bere eBralec, z njim je stalno ažurno prometno poročilo, dostopno prek mobilne aplikacije DarsPromet+. Uporaba eBralca na naši prenovljeni spletni strani je sicer čisto preprosta. Za poslušanje besedila je treba le klikniti na članek in poiskati pravo ikono (pod naslovno fotografijo na levi strani, na mobilnih napravah pa je na desni). Elektronski bralec ni namenjen le temu, da bralci s tem privarčujejo čas, saj lahko med poslušanjem opravljajo drugo delo, pač pa bo tudi dobrodošla pomoč za osebe z okvaro vida oziroma za vse, ki imajo težave pri branju z zaslonov.

Anton Romšak iz podjetja Amebis, ki razvija jezikovne tehnologije za slovenski jezik, je o tem, kako deluje nova pridobitev, povedal: »Ko uporabnik prvič klikne na gumb za poslušanje besedila članka na spletni strani Dela, se na strežnik naloži besedilo, ki ga eBralec začne sintetizirati oziroma pretvarjati v govor. eBralec besedilo sintetizira po posameznih stavkih in uporabniku nato vrača izgovarjavo teh stavkov.«

Bralec članka zaradi sinteze posameznih stavkov takoj po kliku že posluša besedilo prvega in vseh stavkov, ki mu sledijo. Latenca oziroma zamik med prvim klikom in izgovarjavo eBralca je tako minimalna, da je poslušalec niti ne opazi. »Uporabnik bo vse skupaj občutil kot enotno pretvorbo govora celotnega besedila,« še dodaja Romšak. Elektronski bralec deluje v realnem času po principu pretočne vsebine. Če nastane sprememba v besedilu, kot je recimo dodana vejica ali popravljena poved, se sproži nova sinteza, bralci oziroma poslušalci člankov pa bodo dobili nov, »osvežen« sintetizirani posnetek.

V bazi deset milijonov besednih oblik

Jezikovna baza Amebisa je velika in stalno narašča. V njej je trenutno več kot 300.000 besed z vsemi možnimi oblikami, okvirno torej okrog deset milijonov besednih oblik, vključeni so tudi različni pomeni in naglasi. Enako napisane besede imajo v slovenskem jeziku namreč lahko različne pomene in akcente, kar mora upoštevati tudi sintetizator govora. Anton Romšak navede značilen primer besede, ki ima na papirju oziroma na spletu enak »videz«, a v govorjeni obliki čisto drug pomen: »Velik je kot drevo« ali »Usedel se je v kót«. Analizator besedila mora besedo seveda prepoznati in jo pravilno naglasiti, da bo bralcu jasno, o čem govori tekst.



»V eBralcu imamo tri udarne glasove, Renata, Nadjo in Majo. Glasovi nastanejo na podlagi branja besedil profesionalnih govorcev, kar uporabnikom izkušnjo z eBralcem približa na optimalen način. Posamezni govorec mora z enako intonacijo in hitrostjo prebrati okvirno 10.000 stavkov, da lahko iz posnetkov potem zgradimo ustrezen akustični model za posameznega govorca. To delo govorcev je zelo zahtevno. V kosu lahko berejo največ pol ure brez premora. Efektivno na dan posnamejo približno dve uri materiala,« pojasnjuje Romšak.



Kako dolgo govorec zdrži pri branju, je odvisno od vsakega posameznika, kadilci, recimo, potrebujejo več premorov. Na dan lahko v povprečju naredijo za tri ure posnetkov, snemanje posameznega glasu namreč traja okrog dva tedna. Čeprav so vsi govorci šolani in tako nimajo težav s posameznimi besedami, pa so navsezadnje ljudje in se zato – predvsem ko berejo smešne ali hudo opolzke stavke, tudi to je vendarle del besedišča – težje zberejo.

V podjetju Amebis so eBralca razvili v sodelovanju z podjetjem Alpineon in Inštitutom Jožef Stefan v okviru razpisa Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS). Delova spletna stran za osebe z okvaro vida, ki so poleg disleksikov osnovni uporabniki eBralca, trenutno še ni uporabna, saj eBralec deluje zgolj z uporabo miške, in ne tipkovnice. Vendar si tehnična ekipa skupaj z ZDSSS pospešeno prizadeva, da bi tudi slepim in slabovidnim čim prej omogočili dostop do naših člankov.