Noji, žirafe in giboni bolj zvedavi, morski lev pogreša aplavz

V živalskem vrtu v Neumünstru na severu Nemčije so zaradi težav pri dobavi hrane za živali in velikega izpada prihodkov zaradi ukrepov za zajezitev epidemije oblikovali skrajen rešilni načrt: usmrtiti nekatere živali, da bi z njimi nahranili druge. Raje jih evtanaziram, kakor da bi jih pustila stradati, je izjavila direktorica Verena Kaspari za tiskovno agencijo DPA. Po zaprtju živalskega vrta so edini vir prihodkov donacije, ni pa še znano, ali bodo ti vrtovi v Nemčiji upravičeni do pomoči iz sicer velikanskega protikoronskega paketa. Težko je verjeti, da se takšna zgodba piše v državi, ki velja za vzor hitrega odziva in pomoči prebivalstvu in gospodarstvu ob koronakrizi.

Tudi v ljubljanskem živalskem vrtu bo izpad prihodkov zaradi začasnega zaprtja velik, po ocenah 650.000 evrov v prvih štirih mesecih, a sodeč po besedah direktorice Barbare Mihelič se živalim tudi v teh kriznih časih cedita med in mleko, časa za dolgčas, ker ne morejo pasti firbca med obiskovalci, pa jim oskrbniki tudi ne dopuščajo veliko.

Skrb, da živalim ni dolgčas

Pomlad je ena največjih prelomnic v živalskem svetu, zlasti v našem podnebju, pojasnjuje Miheličeva, zato je v tem letnem času najmanj priložnosti za dolgčas in depresijo. K boljšemu razpoloženju prispevajo daljši dan, otoplitev, ki povzroči konec hibernacije in menjavo dlake, ter nova rojstva. »Najboljša zaposlitev in popestritev za živali je družinsko življenje, rojstvo mladičev in skrb zanje. V takšnih skupinah spomladi ni treba veliko dodatnega ukvarjanja, je pa večji poudarek na prehrani brejih in doječih samic ter mladičev. Ponudimo jim tudi raznolik gnezdilni material, kot so vejice, lesna volna, slama, dlaka in podobno,« pripoveduje Miheličeva. Letos se je razširila družina črnih čopičark, divje svinje, dvogrbe kamele, indijskega ježevca, chapmanove zebre in mare.

Živalim, ki nimajo mladičev, oskrbniki urnik zapolnjujejo z različnimi aktivnostmi in izzivi. Kot poudari Miheličeva, je glavna odgovornost zaposlenih poskrbeti, da živalim ni dolgčas, saj to, da so rešene osnovnih življenjskih skrbi, ki bi jih imele v naravi, še ne zadošča za dobro počutje. »Tudi živali, podobno kot mi, potrebujejo uspeh – pri iskanju rešitev, izzivov, preseganje navideznih meja. Potrebujejo vznemirjenje, um in telo v gibanju. Zato je skrb za popestritev bivanja, za dovolj življenjskih in umskih izzivov ter za zdravo in ne prelahko dostopno hrano temelj naše oskrbe, z obiskovalci ali brez njih.«

​ Zaposlujejo jih z različnimi popestritvami: s fizično, senzorično, socialno, kognitivno, prehransko ter s treningom. Fizična popestritev spodbuja izrabo prostora in je namenjena povečanju telesne pripravljenosti (živali morajo na primer splezati po obrok hrane) in umskih sposobnosti (uporabiti morajo orodje, najti hrano …). Senzorična popestritev spodbuja uporabo vsaj enega od petih čutov, socialna skuša približati elemente socialne strukture, kognitivna spodbuja razmišljanje, prehranska pa iskanje hrane in podaljšuje čas prehranjevanja.
 

Spremljajo vsak korak oskrbnikov

»V času, ko ni obiskovalcev, je najbolj zadovoljna naša nutricionistka,« pravi Miheličeva. »Kadar je bilo veliko obiskovalcev, so živalim kar preveč radi odstopili svoje sadje, kruh in druge dobrote, zato je bilo včasih težko zagotoviti, da živali pojedo tudi tisti zdravi, a manj okusen del obroka. Zdaj s tem ni težav. Živali so fit, kot je prav, krožniki pa so polizani do zadnjega vitamina, četudi je skrit v brokoliju.« Vse obroke stehtajo in izmerijo, redno spremljajo telesno težo, kožne gube in kondicijo. Za popestritev obrokov so zasadili zeliščni vrt, saj živali enako kot ljudje »obožujejo sveže okuse«.



Redni del oskrbe je trening in socializacija živali, ki zmanjša stres tako njim kot njihovim oskrbnikom in veterinarjem pri ravnanju z njimi. Del te socializacije so bili pri nekaterih živalih tudi obiskovalci. Živali v minizooju in kenguruji, pri katerih ljudje lahko vstopijo v ogrado, so zelo hitro sprejeli obiskovalce na svojem »teritoriju« in nemoteno sobivali z njimi. »Drugi fenomen, ki se je pokazal v tem času, je, da so odrasle živali, ki so bile navajene na trume obiskovalcev, zdaj radovedne in rade pospremijo vsakogar, ki pride mimo. Zvedavo oprezajo, kaj počne in kam gre, zlasti noji, žirafe in giboni.« Še sredi februarja, v obdobju informativnih dnevov, je bilo v živalskem vrtu že več kot dva tisoč obiskovalcev na dan, zdaj pa je le nekaj oskrbovalcev, dodaja Miheličeva. Drugače je z mladiči, ki letos niso bili skoteni v največjem navalu obiskovalcev, zato so ob srečanjih z zaposlenimi še nekoliko negotovi.

Verjetno pozornost obiskovalcev najbolj pogrešajo najbolj dojemljive živali in tiste, ki so vključene v predstavitve, ugiba sogovornica. »Primati nedvomno radi opazujejo ljudi in njihovo početje, jih celo posnemajo ali izzivajo. Živali med predstavitvami pa so deležne ploskanja in vriskanja, kar gotovo spodbudi njihovo početje, še posebej vragolije, kot na primer skok morskega leva z velikim pljuskom.«


 

Ogled hranjenja surikat prek spleta

In kako v živalskem vrtu skrbijo, da ne bi bilo dolgčas njihovim najzvestejšim obiskovalcem? Že pred razglasitvijo epidemije covida-19 so na spletni strani in v družbenih medijih redno objavljali novičke, fotografije in videoposnetke. Zanimanje za te vsebine se je skokovito povečalo, »kot bi se vsi obiskovalci, ki bi nas sicer obiskali, stekli na splet«, ponazori Miheličeva. Več je novih prijav na e-novice, v katerih z bralci delijo zanimive dogodke v živalskem vrtu, novice jim pošiljajo tudi pogosteje kot pred epidemijo. Največjo rast zanimanja pa so opazili na facebooku, kjer so v enem mesecu dobili skoraj toliko novih sledilcev kot v celotnem lanskem letu.

Že pred epidemijo so uporabniki spleta z navdušenjem živali spremljali prek spletnih kamer, ki so nameščene v živalskem vrtu. Zdaj je interesa za to neprimerljivo več, poudari Miheličeva. Prejeli so veliko želja, naj namestijo dodatne kamere, in s ponudnikom vsebin what's up cams so jih tudi uresničili. »Poleg žiraf, surikat, levov in ptičje krmilnice lahko zdaj uporabniki spremljajo notranjost dveh ptičjih gnezdilnic, v katerih si sinice že začenjajo urejati gnezda, pravkar pa smo kamere namestili tudi pri zebrah, zlatoličnih gibonih in lemurjih. Ker vemo, da obiskovalci pogrešajo opazovanje živali po urniku hranjenja, surikatam oskrbniki vsak dan ob 15. uri obrok postrežejo pred spletno kamero.«


 

Zvezdnik Vito

Zabavno poskušajo predstaviti izjemne sposobnosti živali, ki jih zdaj ljudje ne morejo opazovati v živo. »Ogromno pozornosti je, na primer, požel posnetek sibirskega tigra Vita, ki je splezal osem metrov visoko, da je dosegel kos mesa, ki je bil nameščen na posebej za takšno vadbo narejenem drogu. Uporabnike ob posnetkih mimogrede podučimo tudi, da imajo sloni trobec in ne rilca, kot mu pogosto zmotno pravijo, jih razveselimo s posnetki novih mladičev in zanimivimi ugankami iz živalskega sveta.«

Največja nevarnost za živalski vrt v tem trenutku je okužba oskrbnikov živali in veterinarjev s covidom-19, saj ustrezne zamenjave zanje nimajo, pravi direktorica. Ob spodbudnih rezultatih ukrepov za zajezitev virusa bi lahko vrt za prilagojen ogled in ob upoštevanju varovalnih ukrepov morda odprli že po prvem maju ali kmalu zatem, meni. »Pomladno prerojen živalski vrt je res čudovit in upamo, da vas bomo kmalu lahko pozdravili pod Rožnikom.«