Putika: vzroki, simptomi in najučinkovitejše zdravljenje

Včasih so mislili, da za putiko zbolijo ljudje, ki jedo premastno hrano in uživajo preveč alkohola, danes pa vemo, da je vzrokov za nastanek veliko več, med drugim je odvisna tudi od genetske zasnove. Putika je boleče stanje, ki ga je treba vzeti zelo resno in se čim prej lotiti zdravljenja in preprečevanja nadaljnjih napadov. Med najučinkovitejšimi metodami, ki nam pri tem lahko pomagajo, je ustrezna fizioterapija.

Protin oziroma urični artritis je presnovna bolezen in je najpogostejši vnetni artritis, ki se pojavi pri nekaterih s stalno visoko ravnijo sečne kisline oziroma urata v krvi – pojav, ki ga imenujemo hiperuriemija. Sečna kislina se nato kristalizira in zaradi kopičenja igličastih kristalov sečne kisline v sklepih nastane vnetje, ki povzroča nenadne in močne bolečine, otekline, rdečino in občutljivost, najpogosteje v sklepu palca na nogi.

Znaki in simptomi napada putike

Simptomi protina se lahko pojavijo hitro in intenzivno, pogosto brez predhodnega opozorila. Napad, ki lahko traja več dni, se običajno pojavi v nekaj urah, z bolečino, rdečino, toploto in otekanjem v sklepu zaradi prisotnosti kristalov sečne kisline. Pogosto napad vključuje en sklep (najpogosteje palec na nogi), včasih pa jih lahko prizadene več, v nogah, gležnjih, kolenih in zapestjih. Simptomi se brez zdravljenja umirijo v dveh tednih, lahko pa ponavljajoči se vodijo v kronični protin, ki poškoduje sklepe in ledvice.

Obstajata dve glavni obliki uričnega artritisa: akutna in kronična putika. Akutna se kaže z močno bolečino, rdečino in vnetjem, ki se pogosto začne ponoči ali zgodaj zjutraj. Najpogosteje se pojavi v sinovialnih strukturah sklepa, tetivah in burzah, kar povečuje pojavnost akutnega artritisa, tendinitisa in burzitisa. Simptomi se lahko ponavljajo, kar vodi v nastanek uratnih kristalov v tkivih in sklepih ter razvoj kronične putike, ki pa se kaže s pojavom tofov (grudice iz kristalov sečne kisline), omejitvijo gibljivosti sklepov, trajnimi vnetji in deformacijami sklepov.

V zgodnjih fazah bolezni je najpogosteje prizadet en sklep, pri čemer se simptomi najpogosteje pojavijo v sklepu palca. Drugi pogosto prizadeti sklepi so srednji del stopala, gleženj ter peta in koleno. Pri dolgotrajni putiki so lahko prizadete tudi roke, pri nezdravljenih primerih pa bolezen lahko prizadene več sklepov. Periferne strukture so pogosteje prizadete kot centralne, spodnje okončine pa bolj kot zgornje, čeprav lahko pri dolgotrajni bolezni putika prizadene tudi sklepe trupa.

Diagnoza putike temelji na kombinaciji kliničnih znakov, analize krvi in slikovnih preiskav.  FOTO: Medicofit

Poleg tipičnih simptomov, kot so bolečina, oteklina in rdečica, se pri nekaterih bolnikih lahko pojavijo tudi drugi simptomi, kot so vročina, utrujenost in mrzlica. Ti simptomi so običajno povezani s hudimi vnetnimi reakcijami, ki jih sprožijo kristali sečne kisline v sklepih. Vročina in utrujenost sta običajno prisotni pri bolj intenzivnih napadih putike, mrzlica pa lahko spremlja akutne vnetne epizode.

Moški veliko bolj ogroženi

Za putiko naj bi trpelo vsaj 1 do 2 % odrasle populacije v industrializiranih državah. Moški imajo od štiri- do devetkrat večje tveganje za razvoj putike kot ženske, ki pogosto ne zbolijo za protinom pred menopavzo. Pogostost putike se povečuje zaradi daljše pričakovane življenjske dobe, ki prinaša več sočasnih bolezni, kot je odpoved ledvic.

Kaj lahko sami storite za preprečevanje napadov putike:

• Izogibajte se školjkam, rdečemu mesu in drobovini.
• Omejite uživanje alkohola, še posebej piva in žganih pijač.
• Izogibajte se pijačam z visoko vsebnostjo sladkorja ali fruktoze, kot so koncentrirani sokovi ali gazirane pijače. Fruktoza zavira izločanje sečne kisline.
• Zelenjava, bogata s purini, kot so špinača in gobe, je varna za uživanje.
• V prehrano vključite vegetarijanske vire beljakovin.
• Mlečni izdelki z nizko vsebnostjo maščob lahko znižajo raven sečne kisline in pomagajo preprečevati protin.
• Vzemite si čas za redno gibanje

Fizioterapija je uspešna metoda za obvladovanje simptomov, povezanih s putiko. FOTO: Medicofit

Med dejavniki tveganja tudi določena hrana

Zaradi staranja prebivalstva, naraščajoče debelosti in nezdravega življenjskega sloga bo putika vedno pogostejša, zato je treba upoštevati, da zdrav življenjski slog, uravnotežena prehrana in ustrezno zdravljenje kroničnih bolezni lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju tveganja za razvoj putike.

Pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in kronična ledvična bolezen, je tveganje za putiko večje, ker te bolezni lahko vplivajo na presnovo sečne kisline in njeno izločanje. Tudi nekatera zdravila, kot so diuretiki, lahko povečajo tveganje za nastanek putike.

Prehrana igra pomembno vlogo pri razvoju protina. Pogosto uživanje hrane, bogate s purini, kot so rdeče meso, morski sadeži in alkohol, povečuje raven sečne kisline v krvi. Prav tako lahko uživanje sladkih pijač, zlasti tistih s fruktozo, prispeva k povišanju ravni sečne kisline. Raziskave so pokazale, da lahko manjši vnos purinov in alkohola bistveno zmanjša tveganje za nastanek putike. Dosledna dieta z nizko vsebnostjo purinov lahko pripomore k zmanjšanju koncentracije sečne kisline v serumu za 10 do 15 %.

Za bolnike s putiko tako priporočajo, da spremenijo svoj življenjski slog. Prehrana naj bo bogata z mlekom, posnetimi mlečnimi izdelki in rastlinskimi beljakovinami. Osebe z indeksom telesne teže nad 25, ki so manj telesno aktivne, imajo večje tveganje za protin, zato je treba poskrbeti za zmanjšanje telesne teže, saj se tako zniža raven sečne kisline in se umirijo simptomi. Poleg tega je lahko obvladovanje visokega krvnega tlaka, previdna uporaba diuretikov in ohranjanje ustrezne hidracije koristno za preprečevanje napadov.

Čim prej po diagnozo

Pomembno je, da bolniki prepoznajo zgodnje simptome in poiščejo zdravniško pomoč, saj lahko pravočasno zdravljenje prepreči dolgotrajne poškodbe sklepov. Putika je progresivna bolezen, ki lahko, če ni ustrezno zdravljena, povzroči trajne okvare.

Zdravnik postavi diagnozo na podlagi bolnikove zdravstvene anamneze in fizičnega pregleda. Pri tem mora preveriti raven sečne kisline v krvi, opraviti rentgenske preiskave za oceno artritisa v sklepu, včasih pa lahko v tekočini iz otečenega sklepa pod mikroskopom poiščejo kristale sečne kisline. Z rentgenskim slikanjem ugotavljajo erozije in druge spremembe, ki so značilne za kronično putiko, medtem ko ultrazvok pomaga pri odkrivanju kristalov sečne kisline v mehkih tkivih. Ko je diagnoza protina postavljena, je treba ugotoviti možne vzroke. Za dolgoročno obvladovanje putike in preprečevanje ponovnih napadov se uporabljajo zdravila za zniževanje ravni sečne kisline, kot sta alopurinol in febuksostat. Cilj zdravljenja je zmanjšati količino kristalnih depozitov sečne kisline v telesu in s tem preprečiti vnetne procese, ki povzročajo strukturne spremembe.

FOTO: Medicofit

Poznamo pet stopenj putike:

• asimptomatska hiperuriemija oziroma zvišane ravni sečne kisline
• akutni napadi protina
• obdobja brez simptomov (med akutnimi napadi)
• tvorba tofov
• kronične bolezni ledvic (uratna nefropatija)

Med akutnim napadom putike se uporabljajo nesteroidna protivnetna zdravila, kot so ibuprofen, kolhicin in glukokortikoidi za zmanjšanje bolečine in vnetja. Nesteroidna protivnetna zdravila so učinkovita pri hitrem lajšanju simptomov, kolhicin pa je še posebej uporaben, če se začne jemati v prvih 24 urah napada.

Fizioterapija – nepogrešljiva metoda zdravljenja putike

Boleči sklepi omejujejo gibanje in krepijo napačne vzorce gibanja, zato je med obdobji brez vnetja nujno čim prej začeti rehabilitacijo in fizioterapijo, ki je pri putiki nepogrešljiva metoda zdravljenja.

Prvi terapevtski cilj fizioterapevta pri akutnem napadu je lajšanje bolečine in zaviranje vnetja, svetovan je tudi počitek in hlajenje prizadetega uda. Dolgoročni cilj pa je preprečiti nadaljnje napade.

Fizioterapevt bo v akutni fazi bolezni poskrbel za umiritev stanja z magnetoterapijo, ultrazvočno in napredno lasersko terapijo, ki zagotavljajo lajšanje bolečin ter lahko delujejo kot alternativa farmakološkemu zdravljenju.

V akutni fazi je z uporabo ledu na prizadetem območju mogoče zmanjšati oteklino, mišične krče, bolečine v sklepih in vnetje. Prav tako pa je pomembno, da s počitkom preprečimo nadaljnje poslabšanje stanja.

Med napadom putike je priporočljivo:

• piti dovolj vode,
• razbremeniti noge,
• hladiti prizadete sklepe z obkladki ledu,
• počivati.

Ko se napad protina umiri, je krepitev sklepov v bližini prizadetih območij ključna za zmanjšanje poškodb in preprečevanje invalidnosti. S fizioterapijo se ohranja ali izboljša gibljivost sklepov, pri čemer se hkrati krepijo tudi mišice, zato vam bo fizioterapevt pokazal vaje za ohranjanje zdravja sklepov ter vas v procesu fizioterapije vodil in usmerjal.

FOTO: Medicofit

V kliniki Medicofit, kjer vam bodo pripravili individualni program vadbe, izvajajo poseben program kineziološke vadbe, ki lahko zmanjša pogostost napadov putike. Dolgotrajna nizkointenzivna vadba pomaga pri vzdrževanju ravni sečne kisline v krvi. Skeletne mišice namreč med vadbo sproščajo miokine, ki imajo protivnetne učinke, s čimer se zmanjša škodljiv vpliv bolezni in pretrga začaran krog kroničnega vnetja.

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit