Neomejen dostop | že od 9,99€
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trenutno pripravljajo osnutek novele zakona o zaščiti živali, v katerem je med drugim predvidena morebitna uvedba prispevka za pse. Besedilo spremenjenega zakona še ni javno objavljeno. Predstavljene so bile zgolj idejne zasnove, s katerimi si želijo na ministrstvu zaščititi zapuščene in eksotične živali. Pred uveljavitvijo novele zakona bo sledila javna obravnava, kar pomeni, da je pot do zakona še dolga.
Na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Mateja Čalušić, so v zvezi s poročanjem medijev, da naj bi pri nas še letos uvedli nov davek na pse, poudarili, da je kot eden od možnih virov financiranja občin za oskrbo zapuščenih živali predlagana zamisel o občinskem oziroma lokalnem prispevku za pse. Poudarjajo, da gre trenutno zgolj za zamisel za razpravo, ne za zakonski predlog.
»Morebitni prispevek bi omogočil občinam, da bi sprejele akt, s katerim bi zagotovile dodatne vire financiranja skrbi za zapuščene živali, za zagotavljanje in vzdrževanje infrastrukture za pse (kot so pasji parki, koši za iztrebke … itd.) in za sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij. Končna odločitev o uvedbi tega prispevka bo izključno v pristojnosti posameznih občin,« so dodali.
Izhodišča so na ministrstvu na decembrskem sestanku že predstavili različnim deležnikom in združenjem občin ter jim pojasnili, da je prispevek ena od možnosti za pridobitev občinskih sredstev. Če se občine s tem ne bodo strinjale, občinskega prispevka za pse ne bo.
»Zamisel o uvedbi prispevka za pse ni novost. Poznajo ga tudi nekatere druge evropske države, kot je na primer Avstrija (Dunaj), kjer je to uveljavljen davek lokalnih skupnosti. V slovenskem zakonu o zaščiti živali bi šlo samo za pravno podlago, ki bi občinam omogočila sprejetje takega ukrepa, če bi ga ocenile za ustreznega,« so dodali na kmetijskem ministrstvu.
Ker na konkretna vprašanja o morebitnem občinskem davku na pse še ne morejo dati odgovorov, ni znano, ali držijo informacije, da naj bi predvideni znesek znašal 20 evrov letno za psa.
Direktor Hiše eksperimentov Miha Kos: »Jaz sem zelo zelo za ta prispevek. To so živa bitja. Zelo rad rečem, da je pes moj zen mojster, ki me uči, kaj je pomemben trenutek. Prednostno naj država seveda poskrbi za ljudi, z veseljem pa jaz prispevam tudi za zavetišče. «
Direktor Mini teatra Robert Waltl: »Če bodo prispevek namenili za to, da se bo živalim v Sloveniji bolje godilo, nimam nobene težave s tem. Prav tako se mi zdi primerljivo z drugimi državami. Tudi omenjena vsota se mi ne zdi pretirana. Samo da je namen pravi in da bo denar res končal pri živalih.«
Igralec Dario Varga: »Davek na pse obstaja že v drugih državah in se mi ne zdi sporen, če bi to pomenilo, da bi od tega imeli kaj tudi lastniki psov. V pasjih parkih, kamor pogosto peljemo našega kosmatinca, ni nikjer možnosti pitne vode za psa. To je le eden izmed predlogov, verjetno bi se našlo še kaj. Menim, da bi se morala pasja zavetišča financirati drugače, saj se nas, ki pse imamo, to ne tiče.«
Ž. U.
»Trenutno stanje v zavetiščih je zelo težko, zato pozdravljamo vsak prispevek k blaginji, boljšemu financiranju ter ureditvi zavetišč,« je poudarila Barbara Mihelič, direktorica ZOO Ljubljana, ki upravlja tudi ljubljansko Zavetišče za zapuščene živali. Na vprašanje, koliko več sredstev bi torej s predvidenim prispevkom za pse dobilo zavetišče na Gmajnicah, je odgovorila, da gre v medijih pri tem za zavajanje.
PREBERITE ŠE: Toliko denarja naj bi steklo v občinske proračune zaradi novega prispevka za pse
»Osnutka besedila novega zakona še ni, poleg tega ne gre za davek, saj je to zakonska obveznost. Predlagan je prispevek za pse oziroma možnost, da bi občina kot enega izmed virov financiranja za urejanje problematike zavetišč uvedla pobiranje prispevka za pse. To ne pomeni, da bi občina to morala uvesti, ampak bi ga lahko uvedla,« je dodala.
Po njenih besedah je v Sloveniji med domačimi živalmi okoli 30 odstotkov psov, kar 40 odstotkov je mačk, ostalo so drugi hišni ljubljenčki. A zanje o pristojbini ne moremo govoriti, saj pri nas nimamo registra, imamo namreč le register za pse. Sicer pa je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin leta 2022 zavetiščem za oskrbo živali izplačala dobrih 328.000 evrov, predlanskim okoli 1,5 milijona evrov, lani pa 1,7 milijona evrov.
V Nemčiji je davek na pse (Hundesteuer) lokalni davek, ki ga določajo občine. Višina davka se razlikuje glede na občino, število psov v gospodinjstvu in včasih tudi glede na pasmo. Povprečni znesek znaša okoli 100 evrov na leto za prvega psa, za dodatne pse ali določene pasme je lahko višji. Višina davka na pse se razlikuje glede na mesto in število psov v lasti.
V nekaterih mestih, kot sta Wuppertal in Berlin, je davek na lastništvo lahko precej visok – v Wuppertalu znaša od 160 do 1000 evrov letno, v Berlinu od 120 do 160 evrov. Stroški so nekoliko nižji v Münchnu (100–800 evrov) in Hamburgu (90–600 evrov). Nekatere kategorije psov, kot so psi iz zavetišč, psi vodniki, policijski psi in lovski psi, so oproščene plačila davka. Lastništvo določenih pasem, kot sta doga in bulterier, lahko v nekaterih mestih stane tudi do 1000 evrov na leto.
Podobno kot v Nemčiji poznajo davek na pse v Avstriji, kjer lastniki za prvega psa plačajo 72 evrov, za vsakega naslednjega pa 105 evrov letno. Konec leta 2023 je bilo na Dunaju registriranih nekaj več kot 59.000 psov, kar pomeni en pes na okoli 34 prebivalcev.
Po avstrijskih predpisih je treba psa prijaviti pristojni občinski upravi. Fizična oseba mora potem plačevati letno »pasjo dajatev« oziroma »pasji davek« (Hundeabgabe oziroma Hundesteuer), katerega višina, roki in druga določila so v pristojnosti posameznih zveznih dežel. Nekateri lastniki so lahko oproščeni tega davka ali ga plačajo s popustom, na primer če jim specialno šolani psi olajšajo vsakdanje življenje (na primer psi za pomoč slabovidnim), če so izurjeni za reševanje iz ruševin ali snežnih plazov itd., če je premoženjsko stanje lastnikov psov slabše, so prejemniki socialne pomoči in podobno.
Lastniki psov pasem, ki so definirane kot nevarne, kot so bulterier, mastif, rotvajler, argentinska doga itd., se morajo udeležiti tečaja in pridobiti licenco za vodenje psov (Hundeführershein). Tečaj ima teoretični in praktični del. Cena tečaja je okoli 100 evrov. Lastniki drugih vrst psov, tistih, ki ne veljajo za nevarne, se lahko prostovoljno prijavijo na podoben tečaj, po katerem postanejo lastniki »registriranega mestnega psa« (geprüfter Stadthund). Ta tečaj stane 30 evrov, kdor ga opravi, eno leto ne plača davka. Ne nazadnje je vsak, ki vzame domov psa iz enega od dunajskih zavetišč za domače živali, oproščen plačila pasjega davka tri leta.
V Švici se davek giblje med 100 in 200 švicarskimi franki, odvisno od kantona. Na Nizozemskem je davek uveden v določenih občinah, kjer znaša od 60 do 150 evrov na leto.
M. I.
Po besedah predsednika Kinološke zveze Slovenije Harija Arčona je pri nas okoli 270.000 lastnikov psov. To pomeni, da če bi vsak lastnik plačal letni prispevek v višini 20 evrov, bi to pomenilo skoraj 5,5 milijona evrov dodatnih sredstev za državno blagajno. Toda kot je poudaril Arčon, predsednik krovne organizacije za vodenje rodovne knjige čistopasemskih psov, vzgojo in izobraževanje – pod njihovo organizacijo delujejo tudi reševalnih in terapevtski psi –, se s prispevkom ne strinjajo.
»Ljudem, ki imajo odgovoren odnos do živali, ki humanitarno ali kako drugače in predvsem prostovoljno pomagajo pri reševanju življenj, tudi v naravnih nesrečah, iščejo pogrešane ljudi ter z vzrejo avtohtonih pasem ohranjajo tudi našo kulturno dediščino, nalagamo dodaten davek oziroma prispevek. Prav tako tistim, ki imajo terapevtske pse za otroka, pomoč starejšim, slabovidnim, invalidom, po petih letih ga bodo morali plačevati tudi tisti, ki so psa posvojili iz zavetišča.«
S to dajatvijo bomo po Arčonovem mnenju v zavetiščih financirali veliko psov, ki prihajajo iz balkanskih držav, poleg tega so zavetišča namenjena tudi mačkam. »Ta davek bo razbremenil proračune lokalnih skupnosti in stroške delovanja zavetišč obesil na teh 270.000 lastnikov psov, ki tako ali drugače že prispevajo v proračun države. Davke že plačajo oziroma plačujejo, ko kupijo psa, pasjo hrano, ko cepijo psa, ga peljejo k veterinarju, v pasjo šolo ali pasji salon. Hkrati ne bo poskrbel za boljši življenjski standard psov,« je bil kritičen sogovornik.
Po njegovih besedah je Slovenija še zmeraj država, v kateri so za pse zaprta vrata v restavracije, nakupovalna središča, javni prevoz, tudi v hotele. »Če se že zgledujemo po državah, ki imajo neke vrste dajatev, bi se morali zgledovati po tistih, ki imajo tudi odprta vrata za živali. Govorimo o čutečem bitju, pred nakupovalnim središčem, v katerem je trgovina za male živali, pa nas čaka privez za psa. Čeprav so psi velikokrat nepogrešljivi v marsikateri službi in situaciji, jih, kadar nam to ustreza, prikazujemo kot heroje, drugače pa so nebodijihtreba,« je prepričan.
V Italiji, denimo, so podobno dajatev ukinili pred desetletji, psom pa dopustili vstop v lokale. Prispevek, če že, bi moral po njegovih besedah pomeniti večjo dobrobit za pse, več igralnih površin zanje ...
V Sloveniji je med domačimi živalmi okoli 30 odstotkov psov, kar 40 odstotkov je mačk, ostalo so drugi hišni ljubljenčki. A zanje o pristojbini ne moremo govoriti, saj nimamo registra, imamo namreč le register za pse.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji