Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trenutno pripravljajo osnutek novele zakona o zaščiti živali, v katerem je med drugim predvidena morebit­na uvedba prispevka za pse. Besedilo spremenjenega­ zakona še ni javno objavljeno. Predstavljene so bile zgolj idejne­ zasnove, s katerimi si želijo na ministrstvu zaščititi zapuščene in eksotične živali. Pred uveljavitvijo novele zakona bo sledila javna obravnava, kar pomeni, da je pot do zakona še dolga.

Na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Mateja Čalušić, so v zvezi s poročanjem medijev, da naj bi pri nas še letos uvedli nov davek na pse, poudarili, da je kot eden od možnih virov financiranja občin za oskrbo zapuščenih živali predlagana zamisel o občinskem oziroma lokalnem prispevku za pse. Poudarjajo, da gre trenutno zgolj za zamisel za razpravo, ne za zakonski predlog.

»Morebitni prispevek bi omogočil občinam, da bi sprejele akt, s katerim bi zagotovile dodatne vire financiranja skrbi za zapuščene živali, za zagotavljanje in vzdrževanje infrastrukture za pse (kot so pasji parki, koši za iztrebke … itd.) in za sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij. Končna odločitev o uvedbi tega prispevka bo izključno v pristojnosti posameznih občin,« so dodali.

Izhodišča so na ministrstvu na decembrskem sestanku že predstavili različnim deležnikom in združenjem občin ter jim pojasnili, da je prispevek ena od možnosti za pridobitev občinskih sredstev. Če se občine s tem ne bodo strinjale, občinskega prispevka za pse ne bo.

»Zamisel o uvedbi prispevka za pse ni novost. Poznajo ga tudi nekatere druge evropske države, kot je na primer Avstrija (Dunaj), kjer je to uveljavljen davek lokalnih skupnosti. V slovenskem zakonu o zaščiti živali bi šlo samo za pravno podlago, ki bi občinam omogočila sprejetje takega ukrepa, če bi ga ocenile za ustreznega,« so dodali na kmetijskem ministrstvu.

Ker na konkretna vprašanja o morebitnem občinskem davku na pse še ne morejo dati odgovorov, ni znano, ali držijo informacije, da naj bi predvideni znesek znašal 20 evrov letno za psa.

Le register za pse

»Trenutno stanje v zavetiščih je zelo težko, zato pozdravljamo vsak prispevek k blaginji, boljšemu financiranju ter ureditvi zavetišč,« je poudarila Barbara Mihelič, direktorica ZOO Ljubljana, ki upravlja tudi ljubljansko Zavetišče za zapuščene živali. Na vprašanje, koliko več sredstev bi torej s predvidenim prispevkom za pse dobilo zavetišče na Gmajnicah, je odgovorila, da gre v medijih pri tem za zavajanje.

PREBERITE ŠE: Toliko denarja naj bi steklo v občinske proračune zaradi novega prispevka za pse

»Osnutka besedila novega zakona še ni, poleg tega ne gre za davek, saj je to zakonska obveznost. Predlagan je prispevek za pse oziroma možnost, da bi občina kot enega izmed virov financiranja za urejanje problematike zavetišč uvedla pobiranje prispevka za pse. To ne pomeni, da bi občina to morala uvesti, ampak bi ga lahko uvedla,« je dodala.

Med zapuščenimi živalmi, ki jih oskrbujejo v zavetiščih, je največ mačk. FOTO: Jože Suhadolnik

Po njenih besedah je v Sloveniji med domačimi živalmi okoli 30 odstotkov psov, kar 40 odstotkov je mačk, ostalo so drugi hišni ljubljenčki. A zanje o pristojbini ne moremo govoriti, saj pri nas nimamo registra, imamo namreč le register za pse. Sicer pa je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin leta 2022 zavetiščem za oskrbo živali izplačala dobrih 328.000 evrov, predlanskim okoli 1,5 milijona evrov, lani pa 1,7 milijona evrov.

So heroji in nebodijihtreba hkrati

Po besedah predsednika Kinološke zveze Slovenije Harija Arčona je pri nas okoli 270.000 lastnikov psov. To pomeni, da če bi vsak lastnik plačal letni prispevek v višini 20 evrov, bi to pomenilo skoraj 5,5 milijona evrov dodatnih sredstev za državno blagajno. Toda kot je poudaril Arčon, predsednik krovne organizacije za vodenje rodovne knjige čistopasemskih psov, vzgojo in izobraževanje – pod njihovo organizacijo delujejo tudi reševalnih in terapevtski psi –, se s prispevkom ne strinjajo.

»Ljudem, ki imajo odgovoren odnos do živali, ki humanitarno ali kako drugače in predvsem prostovoljno pomagajo pri reševanju življenj, tudi v naravnih nesrečah, iščejo pogrešane ljudi ter z vzrejo avtohtonih pasem ohranjajo tudi našo kulturno dediščino, nalagamo dodaten davek oziroma prispevek. Prav tako tistim, ki imajo terapevtske pse za otroka, pomoč starejšim, slabovidnim, invalidom, po petih letih ga bodo morali plačevati tudi tisti, ki so psa posvojili iz zavetišča.«

Če se občine ne bodo strinjale, prispevka za pse ne bo, pravijo na kmetijskem ministrstvu. FOTO: Voranc Vogel

S to dajatvijo bomo po Arčonovem mnenju v zavetiščih financirali veliko psov, ki prihajajo iz balkanskih držav, poleg tega so zavetišča namenjena tudi mačkam. »Ta davek bo razbremenil ­proračune lokalnih skupnosti in stroške delovanja zavetišč obesil na teh 270.000 lastnikov psov, ki tako ali drugače že prispevajo v proračun države. Davke že plačajo oziroma plačujejo, ko kupijo psa, pasjo hrano, ko cepijo psa, ga ­peljejo k veterinarju, v pasjo šolo ali pasji salon. Hkrati ne bo ­poskrbel za boljši življenjski standard psov,« je bil kritičen sogovornik.

Po njegovih besedah je Slovenija še zmeraj država, v kateri so za pse zaprta vrata v restavracije, nakupovalna središča, javni prevoz, tudi v hotele. »Če se že zgledujemo po državah, ki imajo neke vrste dajatev, bi se morali zgledovati po tistih, ki imajo tudi odprta vrata za živali. Govorimo o čutečem bitju, pred nakupovalnim središčem, v katerem je trgovina za male živali, pa nas čaka privez za psa. Čeprav so psi velikokrat nepogrešljivi v marsikateri službi in situaciji, jih, kadar nam to ustreza, prikazujemo kot heroje, drugače pa so nebodijihtreba,« je prepričan.

V Italiji, denimo, so podobno dajatev ukinili pred desetletji, psom pa dopustili vstop v lokale. Prispevek, če že, bi moral po njegovih besedah pomeniti večjo dobrobit za pse, več igralnih površin zanje ...