Prenovili 102. nadstropje najbolj znane stavbe na svetu

»Empire State Building je najbližji nebesom v New Yorku,« je Terry McKay (igra jo slavna Deborah Kerr) izdahnila Nickieju Ferrantu (Caryju Grantu) v filmu Nepozabna avantura, ko ji je predlagal, da se sestaneta na vrhu te stolpnice. Veličastni nebotičnik art décoja je v oseminosemdesetih letih navdihnil številne ameriške filmarje, umetnike, fotografe, pisce in glasbenike ter postal ikona New Yorka in bržčas najbolj prepoznavna stavba na svetu. Oktobra so zaključili prenovo razgledne ploščadi v 102. nadstropju.

To je bila zadnja faza štiriletne prenove tistega dela nebotičnika, ki je odprt za obiskovalce Velikega jabolka. Kot poročajo ameriški mediji, je stala okoli 150 milijonov evrov. »Razgledna ploščad v 102. nadstropju je kronski dragulj stolpnice,« je ob odprtju prenovljenega dela dejal Anthony E. Malkin, izvršni direktor nepremičninskega sklada, ki ima v lasti nebotičnik.Ploščad je v zadnjem nadstropju, na vrhu koničastega stolpa, ki je bil sprva zamišljen kot pristajališče za cepeline. Poleg te obstaja še ena, v 86. nadstropju, obe pa privabita več kot štiri milijone obiskovalcev na leto.


 

Vrste, legendarne kot nebotičnik sam

V 102. nadstropju so nadomestili majhna okna, zaradi katerih je bil prostor utesnjen, z orjaškimi stekli, ki segajo od tal do stropa in omogočajo 360-stopinjski razgled na obzorje Manhattna, posejano s stolpi. »Vsak obiskovalec bo lahko stal pred svojim oknom in užival v razgledu, ne da bi motil drugega,« obljublja Malkin.



Gradbena dela na višini 370 metrov nad tlemi so bila zelo zahtevna, saj so porušili zidove z zunanje strani in odstranili zastarele radijske antene, nato pa namestili steklena okna, ki so tehtala več kot 200 kilogramov. Do razgledne ploščadi, ki se nam je vtisnila v zavest s črno-belim filmskim prizorom King Konga, vzpenjajočega se po pročelju te slovite stavbe, vodi novo zastekljeno dvigalo.

S Pete avenije so na 34. ulico premaknili vhod za obiskovalce, da bi se zmanjšale čakalne vrste, pa čeprav so te že tako legendarne kot poslopje samo, kakor so ugotavljali na popotniškem portalu Condé Nast Traveler. Obiskovalce čaka tudi prenovljena avla. Osrednja znamenitost v njej je dvonadstropna maketa slavnega nebotičnika, delo izdelovalca armenskega rodu Richarda Tengueriana. Model osvetljuje 15.000 led-žarnic, ki poustvarjajo igro svetlobe reflektorjev, nameščenih na zunanjosti prave stolpnice. Maketa ima 6514 oken, prav toliko kot poslopje.



V avli je poslej tudi muzej s površino 930 kvadratnih metrov in devetimi galerijami, v katerih lahko obiskovalci prek razstavnih eksponatov in videoposnetkov spoznajo gradnjo stolpnice, kako so delovala prvotna dvigala znamke Otis in druge zanimivosti iz zgodovine. Več kot 70 ekranov prikazuje filme in popularno kulturo, ki jih je navdihnil nebotičnik, na ogled so fotografije zvezdnikov, ki so ga obiskali.

Ekipa petnajstih podjetij, vse od arhitekturnih pa do tistih iz zabavne industrije, je sodelovala pri oblikovanju interaktivnega centra. »Ustvarili smo delo, ki dopolni dušo Empire State Buildinga,« je prepričan Michael Beneville iz newyorškega oblikovalskega biroja Beneville Studios.
 

Smelost in optimizem dvajsetih let

Empire State Building je nastal na začetku tridesetih let po načrtih arhitekturnega biroja Shreve, Lamb in Harmon na mestu hotela Waldorf Astoria, ki so ga porušili do tal. Zemljišče je odkupil Empire State Inc., družba premožnih ameriških investitorjev, med katerimi so bili John J. Raskob, Louis G. Kaufman, Ellis P. Earle, Coleman du Pont, and Pierre S. du Pont. Stolpnica je odsevala smelost in optimizem dvajsetih let prejšnjega stoletja in je nastala v obdobju »nebeške bitke«, ko so bogati bankirji in industrialci hoteli izkazati svoj prestiž z gradbenimi deli.



Načrte so večkrat spremenili, zato da bi bili korak pred tekmeci. Ob odprtju je z višino 381 metrov daleč prekašal tekmece, tudi sosednji Chrysler Building, ki je kljub jekleni konici, ki so jo sestavljali na skrivaj v notranjosti stavbe, dosegel »le« 319 metrov. Empire State Building je naslov najvišje stavbe na svetu ohranjal še dolgo časa, vse do leta 1970, ko sta ga prerasla dvojčka Svetovnega trgovinskega centra.

Poslopje je v rekordno hitrem času (od januarja 1930 do maja 1931) zgradila vojska delavcev, večinoma irskih in italijanskih priseljencev, nekaj je bilo tudi železarjev iz staroameriške skupnosti blizu Montreala. Njihovo delo in prekarno bingljanje na jeklenih tramovih je dokumentiral ameriški sociolog in fotograf Lewis Hine, s čimer je odstrl tudi pogled v vsakdanje življenje takratnega delavskega razreda.

Empire State Building so odprli 1. maja 1931, slovesnost pa je spremljal tudi tedanji predsednik Herbert Hoover, ki je slavnostno prižgal luči v poslopju kar iz prestolnice. Ker je odprtje sovpadalo z gospodarsko krizo, so pisarniški prostori še dolga leta samevali, čeprav so ga že takrat agresivno oglaševali. Nebotičnik, ki je ime dobil po vzdevku zvezne države New York, je začel prinašati prihodke šele v petdesetih letih.
 

V nepozabno avanturo z Empire State Building sta se zapletla Deborah Kerr in Cary Grant. Foto IMDB

Kako je zaslovela Evelyn McHale?

Kmalu po odprtju je postal zanimiv tudi za samomorilce; že med gradnjo si je življenje s skokom v globino vzel eden izmed tesarjev, pozneje pa je to po pisanju New York Timesa poskušalo še več kot 30 drugih obupancev. Leta 1947 so na razgledni ploščadi v 86. nadstropju postavili visoko ograjo, saj je samo v treh tednih pet ljudi poskusilo storiti samomor. Le eni osebi je uspelo skočiti s ploščadi v 102. nadstropju.

Nemara je bila najbolj slavna samomorilka Evelyn McHale, ki je leta 1947 skočila v smrt in pristala na strehi črne limuzine. Njeno smrt je ovekovečil študent fotografije Robert Wile, fotografijo pa so objavili v majski izdaji revije Life. Zaradi kompozicije so jo poimenovali Najlepši samomor.

Empire State je nastopil v več kot 250 filmih in televizijskih oddajah, najbolj znani poleg omenjenega King Konga iz leta 1933 so Romanca v Seattlu, Annie Hall, Dan neodvisnosti, Taksist ... Inštitut ameriških arhitektov ga je postavil na vrh najbolj priljubljenih arhitekturnih dosežkov, združenje gradbenih inženirjev pa ga je uvrstilo med sedem čudes sodobnega sveta.

–––
Avtor je zaposlen v Delovnici.