Največja prenova srednjeveškega jedra Škofje Loke po načrtih ljubljanskega biroja Ravnikar Potokar poteka po časovnem načrtu, pravijo na občini. Na Mestnem trgu zaključujejo dela pod zemljo, do konca leta bodo zamenjali celotno infrastrukturo, potem bosta na vrsti novo tlakovanje in postavitev urbane opreme. Obnova skupaj s Klobovsovo ulico naj bi bila končana prihodnje leto. Tako bo lahko tam leto zatem, prvič, odkar je vpisan na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine, uprizorjen Škofjeloški pasijon, najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki temelji na besedilu patra Romualda Marušiča iz leta 1721.

Čeprav so arhitekti biroja Ravnikar Potokar že pred enajstimi leti zmagali na natečaju za ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor, realizacija Mestnega trga poteka šele zdaj. Kot so pojasnili na občini, projekt izvajajo v več fazah, saj je zelo obsežen in velik finančni zalogaj. Doslej so po natečajni rešitvi prenovili že Cankarjev trg z Blaževo ulico in Trg pod gradom, za katere ugotavljajo, da so postali prizorišče pomembnega mestnega dogajanja.

»Zaživeli so lokali, prenova pa je spodbudila tudi številne organizatorje, da so začeli prostor izkoriščati in ponujati raznovrstne vsebine tako za domačine kot turiste. Trenutno na Cankarjevem trgu poteka festival Loka v snegu, namenjen vsem generacijam, na Trgu pod gradom pa imamo mestno drsališče, kjer se tudi v teh dneh odvija dodaten spremljevalni program,« je povzela predstavnica za odnose z javnostmi Katja Štucin.

Trg pod gradom so odrešili parkirane pločevine, zdaj živi kot večnamenski prireditveni prostor z gradom v ozadju. FOTO: Virginia Vrecl

S prenovo Placa, kot Ločani imenujejo Mestni trg, bo srednjeveško jedro dobilo sodobno infrastrukturo, ki bo omogočala lažje delo in življenje, zagotovo pa se bo poslej ponašal tudi z olepšano podobo. Kot so poudarili na zavodu za varstvo kulturne dediščine, so bile zadnje večje prenove izvedene postopoma skozi 20. stoletje, a niso bile vse ustrezne.

Oblikovale so jo naravne danosti

Kot sta pojasnila pristojna konservatorja Matevž Remškar in Domen Rus z ljubljanske območne enote ZVKDS, se je današnje naselje Loka začelo razvijati v srednjem veku kot tržišče na dveh terasah ter v značilni srednjeveški zasnovi. Razvoj so določale naravne danosti, sotočje Selške in Poljanske Sore in pobočja Kranclja, kar je z grajeno strukturo pripomoglo k edinstveni in prepoznavni veduti mesta.

Srednjeveška Škofja Loka je bila upravno-politično, trgovsko in obrtniško središče freisinškega posestva. Plac oziroma Mestni trg ob vznožju grajskega hriba je iz 12. stoletja in je ohranil prvotno srednjeveško strukturo s strnjenim nizom stavb, ozkimi prehodi in arhitekturnimi poudarki, med katerimi je večina tudi poznejših baročnih, klasicističnih. Mlajši pa je Lontrk oziroma Spodnji trg, ki je v virih omenjen od konca 14. stoletja.

»Poleg močno razvite trgovine so za gospodarski temelj šteli obrtniki z močno cehovsko tradicijo. Mestni trg je imel vlogo osrednjega trškega prostora. Tu so se odvijale tržne dejavnosti, kot so sejmi in menjava dobrin, vezani na obrtništvo in trgovino, ki je bila običajno v pritličjih objektov, v javnem prostoru pa se je odvijalo vsakodnevno javno življenje, za kar je skrbela civilna družba, ob vzponu meščanstva v okviru kulturno-prosvetnih, športnih, strokovnih, stanovskih društev,« sta povzela. Plac je bil tako v preteklosti, kot je tudi danes, predvsem prostor srečevanj in druženja ter šteje za pomembnejše srednjeveške trge, ki so se v svoji zasnovi, arhitekturni tipologiji in nekaterih detajlih bolj ali manj ohranili do danes.

Rdeča nit črni kovani elementi

Pri zasnovi prenove starega mestnega jedra so arhitekti po besedah Roberta Potokarja vzeli črne kovane elemente, ki vidno zaznamujejo Škofjo Loko, zato bo tudi nova urbana oprema temne barve. »Tlakovanje pa izhaja iz dejstva, da je bila Loka precejšen del svoje zgodovine tlakovana s kockami, pred tem tudi s peskom, in naša ideja je bila, da bo osnovni gradnik tlakovanja znotraj mestnega obzidja granitna kocka, v posebnem rastru. Tako bomo dobili enotno površino, ki pa bo delovala anonimno in ne bo preglasila barvitosti fasad Mestnega trga. Zunaj obzidja, na že prenovljenem Trgu pod gradom, denimo, pa smo skušali poustvariti prostor, ki je bil, preden je bil namenjen parkiranju, peščen, tako da smo kot spomin na nekdanjo peščeno površino uporabili beton,« je pojasnil nekaj odločitev.

Cankarjev trg z Blaževo ulico, obnovljen pred desetletjem in prej neizkoriščen prostor, deloma asfaltiran, deloma prekrit s peskom, je postal primarna vstopna točka v Škofjo Loko za obiskovalce od drugod.FOTO: Andrej Blatnik

Na Mestnem trgu bo en pas izveden iz rečnih, sorških prodnikov, ki bodo tvorili nekakšno preprogo, nanjo pa bosta postavljeni najpomembnejši silhueti trga, Marijino znamenje in mestni vodnjak. Prav tako bodo tam drevesa. Tri obstoječa so v slabem stanju, zasajena so bila namreč že v začetku 20. stoletja, potem pa slabo negovana, a so našli kompromisno rešitev. Poleg njih bodo zasadili tri nova, ko bodo stara propadla, pa bodo v neposredni bližini zasadili še nadomestna in tako vidno ozelenili ta del trga. Po besedah sogovornika bodo s tem vzpostavili nekakšen novi stari drevored, ki je nekoč že bil, sicer pa ima primarno vlogo košata Homanova lipa pred Homanovim meščanskim dvorcem.

Potokar še dodaja, da bodo v tlakovanje vgradili tudi najdene fragmente starejših plasti tlakov. Kot sta pojasnila konservatorja, so za robnike in kamnite plošče v tlaku pogosto ponovno uporabili odslužene dele portalov, okvirjev in podobno. »Vsi kakovostnejši najdeni materiali naj bi se pri obnovi uporabili in s tem ohranili. Če pa bi med gradbenimi deli našli, denimo, lokacijo starega vodnjaka ali kakšen drug pomembnejši element, ki ga za zdaj še niso odkrili, bi bilo treba preučiti možnosti tudi za prezentacijo tega,« dodajata.

Do sredine 20. stoletja je sicer prevladoval makadam s posameznimi utrjenimi površinami na posebej izpostavljenih mestih, še zlasti po drugi svetovni vojni pa se je zaradi povečane motorizacije vse več površin tlakovalo s kockami, pozneje pa asfaltiralo.

Kako izpeljati vso infrastrukturo v ozkih ulicah

Kaj pa so največji izzivi, kaj pomeni prenoviti srednjeveško mestece? »Ni posebnosti v primerjavi s kakšnim drugim projektom, pomembno je imeti neko idejo, ki jo nato skušaš skozi postopno večletno prenovo ohranjati in ji slediti, pri tem pa upoštevati cel kup dejavnikov ter ohraniti srednjeveško podobo. Izziv je bil predvsem, kako izpeljati vso komunalno infrastrukturo, med drugim fekalne in meteorne vode, telekomunikacijske vode, elektriko in plinovod, še zlasti v zelo ozkih uličicah, ter po drugi strani uskladiti vse vpletene strani, od prebivalcev do odborov, ki so vključeni v prenovo, in zahtev ZVKDS s sedežem v Ljubljani,« odgovarja Potokar.

V nadaljevanju je predvidena še prenova Spodnjega trga, ki je bil tudi nekoč manj pomemben, tu so domovali obrtniki, na kar še danes kažejo nižje hišice z največ enim nadstropjem, še pred desetletjem, pred odprtjem Poljanske obvoznice in predora, pa je tam potekal promet.

Kot spomni sogovornik, so iz mestnega središča promet deloma umaknili že s prenovo trga na južni strani – Trga pod gradom. Nekoč prazen prostor pred obzidjem in obrambnim jarkom je dušila pločevina, po prenovi pa je zaživel popolnoma drugače, odprl se je kot delno teatralni prostor z gradom v ozadju in živi kot večnamenski prireditveni prostor tako z zimskim drsališčem kot poletnimi koncerti. Prav tako je na novo zaživela tamkajšnja krčma, ki je končno dobila prostor za mize, opaža tudi sam, ko se vrača v svoje rodno mesto. Na nekdanjih občinskih vrtičkih je zaživelo še otroško igrišče Zamorc, ki po njegovem ponuja enega najlepših pogledov na Loški grad.

Na nekdanjih občinskih vrtičkih je že zaživelo otroško igrišče Zamorc, ki ponuja enega najlepših pogledov na Loški grad. FOTO:  Virginia Vrecl

Cankarjev trg z Blaževo ulico, obnovljen pred desetletjem in prej neizkoriščen prostor, deloma asfaltiran, deloma prekrit s peskom, pa je postal primarna vstopna točka v Škofjo Loko za obiskovalce od drugod. »Tu je stopnišče z maketo mesta, kjer se ustavljajo ljudje. V poletnem času je sicer malo manj viden zaradi gostinske opreme, a jasno priča, da privablja meščane in tudi obiskovalce, čeprav najbrž manj kot pred leti, ko še ni bilo okoliških nakupovalnih centrov,« je pogovor sklenil arhitekt Robert Potokar.

Ureditev mestnega jedra

Naročnik: Občina Škofja Loka

Arhitektura: biro Ravnikar Potokar

Krajinska ureditev:  Tanja Simonič Korošak

Urbana oprema: Studio Miklavc

Vrednost prenove Klobovsove ulice in Mestnega trga: okoli 6 milijonov evrov