Prekúženost

Prekuženost je medicinski termin, ki je tudi zaradi zadnje slovenske raziskave o razširjenosti virusa sars-cov-2 prešel v splošno rabo. Glede na predkoronske jezikovne vire se beseda prekuženost v nestrokovnih besedilih rabi razmeroma redko, tako da se glede na kriterije za uvrstitev v nastajajoči eSSKJ, tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki je splošni slovar srednjega obsega, niti ne bi uvrstila.

Tudi ta primer kaže na nujnost stalnega aktualiziranja referenčnega besedilnega korpusa za slovenščino. Splošni slovar, kot je eSSKJ (ali njegova predhodnika SSKJ in SSKJ2), je namenjen širši javnosti in zato ne vsebuje terminoloških definicij kot terminološki slovarji posameznih strok. V splošnem slovarju je z razlago podan pomen in popisana raba izraza, tudi takšnega izterminološkega, ki je običajno prek novinarskih besedil zaživel med splošnimi uporabniki, ki nimajo ustreznega strokovnega znanja z določenega strokovnega področja.



Beseda prekuženost izvira iz besede kuga, pri kateri lahko opazujemo pomenske premike, kakršni nastajajo v splošni rabi (npr. v 2. pomenu »kar ima množično uničujoče, pogubne posledice«: take ideje so kuga sodobne družbe). Kako bo na pomen in rabo besede prekuženost v splošnem jeziku vplivala konkretna situacija, se bo pokazalo čez čas, je pa zanimivo, da verjetno prvič govorimo o prekuženosti, do katere je v večini primerov prišlo asimptomatsko, kar bi lahko imelo vpliv na pomenski odmik besede v splošnem jeziku.



Strokovnjaki posameznih ved s(m)o za take s strokovnega vidika neustrezne pomenske spremembe pri izhodiščnih terminih najbolj občutljivi, čeprav pogosto kažejo na živost jezika in njegovo prilagodljivost – če strnem v enem stavku (ki je, jezikoslovno gledano, poved).

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mija Michelizza.