Prefinjeno bivanje na 30 kvadratnih metrih

Največji izziv pri prenovi in zasnovi interierja le 31 kvadratnih metrov velikega stanovanja je bil po besedah arhitektov Luke Fabjana in Urše Križman iz biroja Studio Aino povezan zlasti z odločitvijo, ali spremenijo enosobno stanovanje v garsonjero. Ključno vprašanje pri tem pa, ali se lahko odpovejo zasebnosti, ki jo zagotavlja ločena soba.



Zasnova majhnega stanovanja je vedno velik izziv za arhitekte. »Stanovanje sicer ne more ponuditi vsega, kar bi si človek želel, je pa res, da se s pravo tlorisno razporeditvijo lahko uporablja na nekoliko drugačen način,« pravi Luka Fabjan.
»Prostor je zelo enovit in zato ustvarja občutek prostornosti, zlasti v primerjavi s prvotnim stanjem.« V stanovanje so umestili element zavese, ki ima funkcijo ločevanja prostora. »Ni sicer zelo močna ločnica, vseeno pa z njo lahko ustvarjamo različne ambiente. Zavesa se uporabi za ločevanje spalnice in kuhinje, lahko pa tudi za zastiranje okna,« je še povedal sogovornik.

Posebna omemba na Mesecu oblikovanja

In prav ta element je prepričal strokovno komisijo Meseca oblikovanja, ki je biroju pred kratkim podelila nagrado, in sicer posebno omembo v kategoriji zasebni interier. »Mladi ljudje so pogosto soočeni z dejstvom majhne kvadrature, hkrati pa imajo željo in potrebo po raznolikem bivalnem okolju. Arhitekti so v na videz majhnem prostoru z uporabo pomične zavese uporabnikom omogočili različne scenarije uporabe ter hkrati občutek odprtosti ali predeljenosti in tako povezanosti oziroma zasebnosti. Interier odlikujejo unikatni detajli in prefinjenost,« je strokovna žirija (v sestavi Ana Gruden, Peter Gabrijelčič, Jurij Sadar in predsednica Kristina Dešman) zapisala v utemeljitvi nagrade.



Umirjen in eleganten interier zapolnjujejo kosi pohištva, ki so po Fabjanovih besedah povezani z obrtniškim delom. »Mizar izdela mizo, kamnosek kuhinjski pult, lončar svetila, kovač ročaje – vse to je vir navdiha pri našem ustvarjanju, tako da je tak izbor materialov nekako najbolj naravna odločitev,« pojasnjuje izbor materialov in barv. Material je tisti, ki narekuje obliko, pravi arhitekt, saj s svojimi značilnostmi določa uporabo. Najbolje so to vedeli stari obrtniki, ki so svoj material poznali do zadnje podrobnosti. Bele stene v stanovanju dopolnjujejo lesena tla, leseni kosi pohištva in sivi oziroma črni odtenki.
»Ključna omejitev je bila površina, ki jo običajno zelo hitro zapolnimo z omarami, policami, predalniki ... Če bi imeli manj stvari, bi potrebovali manj omar, s tem bi bilo manj pospravljanja in vzdrževanja, ostalo pa bi nam več časa za sprostitev in več bivalne površine,« poudarja arhitekt. Tako je nastala ena velika vgradna omara, ki združuje garderobo, utiliti in delovni kotiček. V stanovanju je poleg te le še omara za čevlje v predsobi. Tudi v kuhinji je prostora za najnujnejše stvari, vendar so s pravimi predalnimi sistemi izboljšali njeno izkoriščenost. Kuhinja je zasnovana tako, da je izkoriščen vsak centimeter, ne samo v širino, ampak tudi v globino. Na delovnem otoku so omarice, ki se odpirajo na vse strani in so namenjene shranjevanju različnih kuhinjskih pripomočkov ter drugih stvari. Z dobro zasnovo se je v njej našel prostor celo za manjši pomivalni stroj ter odprte lesene police, kjer so lahko lepe vaze, keramika in drugi posebni kosi. Prav tako poseben je predal, ki se razteza čez celotno širino pulta. Gre za predal iz masivnega lesa, na lesenih vodilih, izvedenih po tradicionalnih mizarskih postopkih.

Svetloba je ključna

Pri oblikovanju tako majhnih prostorov oziroma stanovanj, pravi arhitekt, je najpomembnejša svetloba. Ta po eni strani optično poveča prostor, po drugi pa ustvarja učinek zračnosti. V tem stanovanju sta dve veliki okni, eno so po sogovornikovih besedah postavili na povsem zunanji rob stene in tako v špaleti pridobili prostor za prehod z balkona v kuhinjo, pri drugem oknu pa okenska polica funkcionira tudi kot klop. Umetna osvetlitev je zasnovana po principu združevanja delovnih, splošnih in ambientalnih svetil. Včasih se meja med njimi malo zabriše, razlaga arhitekt, na primer, luči nad kuhinjskim otokom se uporabljajo tako za delo pri pultu kot za ustvarjanje ambienta.

V majhnih stanovanjih je prav tako dobro odstraniti vse stvari, ki jih ne potrebujete oziroma ne uporabljate, poudarja arhitekt. V stanovanju naj bo čim manj elementov in ti naj ne bodo preveliki. Če pa je kakšen večji element, kot je omenjena vgradna omara, naj bo ta oblikovan na način integracije s steno.



»Pogosto se že s tlorisno zasnovo ne izkoristi dovolj potenciala stanovanja. S tlorisom namreč ne definiramo le, kje stoji kakšen element, ampak razmišljamo o načinu bivanja v stanovanju. In ravno v tem stanovanju se lepo vidi, da je razmislek o tem ključen. Kakšne materiale in barve uporabimo, je drugotnega pomena. Se je pa treba zavedati, da je za prijeten ambient pomemben vsak detajl, saj šele takrat stanovanje dobi dušo,« odgovarja arhitekt na vprašanje, kakšne napake ljudje naredijo pri interierju, če se ga lotijo sami, brez pomoči arhitektov.