Predsednikova darila: od pozlačene žoge do domačega medu

Predsednik Borut Pahor ob dnevu suverenosti (na današnji dan po osamosvojitveni vojni je slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade) vabi v predsedniško palačo na dan odprtih vrat. Sodeč po izkušnjah se bo tudi tokrat največ ljudi gnetlo v predsednikovi pisarni, takoj za tem pa pred vitrino s protokolarnimi darili. Prav nič čudno ne bo, če bo največ zanimanja za predsednikov portret na ščetinasti kozji koži.

Darilo, ki ga je Pahor prejšnji teden prejel od etiopskega predsednika in ob katerem je ostal brez besed (»in me spravlja v zadrego«, je zapisal na instagramu), je varno spravljeno, vendar natančnega mesta zanj še niso našli. Portret je samo eno od 479 protokolarnih daril, o katerih vodijo evidenco v predsednikovem uradu. Če to številko razdelimo na šest let Pahorjevega mandata, predsednik v povprečju prejme od 70 do 80 daril na leto. Kaj počne z njimi, pravzaprav ni pravo vprašanje, kajti darila so last države in so na ogled vsem državljanom.



Tudi različne osebne predmete, ki so manjše vrednosti, pa naj so to športni dresi ali žoge, predsednik pogosto daje v dobrodelne namene raznim organizacijam. Celo manšetne gumbe, ki jih dobi denimo za rojstni dan, spravijo v arhiv. Prav tako najrazličnejše izdelke otrok in knjige.

Večina protokolarnih daril nekdanjih slovenskih predsednikov je sicer shranjena v muzejih. Zbirko Milana Kučana hrani muzej novejše zgodovine, zbirki daril Janeza Drnovška in Danila Türka je urad predsednika leta 2015 predal centru vojaških šol – kadetnici v Mariboru. Zanimivejša darila, ki jih je v svojih mandatih prejel Pahor, pa so razstavljena v vitrinah predsedniške palače. To so večinoma slike, kipi, plakete, pladnji, krožniki, svečniki, ključi mest in vrsta fotografij, grafik, knjig, kristalni, keramični in leseni izdelki.



V predsednikovem uradu med pet najbolj izstopajočih uvrščajo tele: čajnik na podstavku iz medenine je darilo turškega predsednika Erdoğana, slovenski predsednik ga je dobil leta 2015. Istega leta mu je organizator svetovnega prvenstva v rokometu v Katarju podaril pozlačeno žogo, direktor klinike Al Atar pa pozlačeno sabljo iz Katarja. Med zanimivejšimi eksponati so tudi turkmenske preproge: ročno tkane, rdeče barve, različnih velikosti. So darilo predsednika Turkmenistana in direktorice tamkajšnjega muzeja preprog. Azerbajdžansko preprogo pa mu je podaril tamkajšnji minister za obrambo.

Med darili prejšnjega predsednika Türka izstopajo graviran srebrn krožnik, ki ga je prejel ob novem letu 2008 od veleposlanika Egipta. Ali pa ključ mesta Bogote, darilo tamkajšnje podžupanje, prejel ga je na uradnem obisku na poti po Latinski Ameriki. Obredno mačeto s srebrnim okrasjem mu je podaril jordanski kraljevi par, ki je obiskal Slovenijo leta 2008. Zagotovo je nekaj posebnega tudi starodavni instrument za astronomska opazovanja, ki ga je Türku ob obisku na Kitajskem leta 2008 izročil predsednik Hu Jintao.

In kaj podarja slovenska stran?

»V uradu predsednika skupaj s protokolom Republike Slovenije izboru daril namenjamo posebno pozornost, saj so pomembna promocija države,« poudarja Špela Vovk, predsednikova svetovalka za odnose z javnostmi. Izbirajo taka, ki poudarjajo slovensko zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino ter dosežke sodobne ustvarjalnosti. Darila so kakovostna in slovenskega izvora, pri izboru pa upoštevajo več dejavnikov, med drugim funkcijo obdarovanca, vrsto obiska, narodnost, vero, interese in konjičke gosta in značilnosti države, iz katere prihaja.

Predsednik države tako podari različno število daril z različno vrednostjo. Ob državniških in uradnih obiskih se izroči darilo, katerega vrednost po sklepu vlade ne sme presegati zneska zadnje uradno objavljene bruto povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji. Vendar v uradu poudarjajo, da so darila v zadnjem obdobju na splošno manj pogosta, manj dragocena in bolj znak pozornosti. Na kratko lahko rečemo, da so darila slovenske strani večinoma kipci, manjše slike, grafike, knjige, replike, čipke ter kristalni, keramični in leseni izdelki.



Tako je Pahor madžarskemu kolegu Jánosu Áderju pred dnevi ob zadnjem obisku v Sloveniji podaril serijo suhih muh, »slovenski šaš«, v lični leseni škatli, brošuro Fly Fisfing Slovenia in ploščico klop prijateljstva. Najbrž ni treba poudarjati, da je Áder navdušenec nad ribolovom, sam pa je Pahorju podaril skulpturo kolesarjev v spomin na njuno skupno kolesarjenje ob meji. Ob obisku avstrijskega predsednika je protokolarno darilo sestavljal bralni komplet iz orehovega lesa s slovenskimi knjigami, prevedenimi v nemščino: Jančarjevo To noč sem jo videl, Prešernovimi Poezijami, Nekropolo Borisa Pahorja, Cankarjevimi Hlapci, Kovačičevimi Prišleki in Angelom pozabe Maje Haderlap.

Litovska predsednica se denimo navdušuje nad čebelarjenjem, zato je od slovenskega kolega prejela panjsko končnico, Pahor pa od nje domače pridelan med.