Praznik cvetočih jablan

Tudi pri nas vse več pozornosti dobiva hanami, največji in najstarejši japonski praznik, ki slavi opazovanje in praznovanje cvetenja japonskih češenj. Drevesa, ki navdušujejo z rožnatim cvetjem, prinašajo veliko simbolike, a njihovi sadeži so neužitni.

Mnoge japonske češnje smo iz njihove domovine prejeli v znak prijateljstva med državama. Za Japonce so simbol miru in sobivanja kultur, opominjajo pa tudi na človekovo minljivost, krhko kot češnjev cvet.

Čas, ko zacvetijo jablane, hruške in drugo sadno drevje, prej kot slovesno mineva v strahu pred pozebo in morebitnim prikrajšanjem za sadje. A je pogled na njihovo belo razcvetanje, domače našim krajem, pravi pomladni blagoslov.

Še posebej v travniških sadovnjakih, ki so z ohranjenimi polji narcis najslikovitejši elementi podeželskih ravnic in hribčkov. Na srečo so pred tremi leti na zadnji aprilski petek, ko cveti večina sadovnjakov tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici, v francoski Bretanji in Normandiji ter v Luksemburgu, vendarle dobili svoj vseevropski praznik, dan travniških sadovnjakov. Čez štiri dni bodo društva, pridelovalci in različne organizacije vnovič opozarjali na njihovo vlogo pri ohranjanju kmetijske biotske pestrosti in genske raznolikosti.

V srednjeevropskih travniških sadovnjakih namreč živi več kot 5000 živalskih in rastlinskih vrst. Visokorasla sadna drevesa ne dajejo le sadja, temveč tudi senco in kisik, zmanjšajo moč vetra, ponujajo zavetje pticam in dupla za gnezdenje, pod njimi rastejo redke in ogrožene rastline, divji opraševalci nabirajo pelod ... Pa če to ni en sam spev sobivanju in miru!

Sedla sem pod eno takšnih starih jablan s povešeno in skuštrano krošnjo, ki sega visoko pod nebo, in sramežljivo, krajevni klimi primerno, šele kaže prve cvetke. Visoko v krošnji je ščebetala trojica pernatih bitij, da jih je bilo veselje poslušati.

To drevo je še z nekaj travniškimi »starkami« ljubeznivo vstopilo v moje življenje. Hvaležno bom pazila nanje, dokler bodo le hotele sobivati z nami, do Zemlje neprijaznimi ljudmi.