Nobelova nagrada hibakušam: Vi ste luč, ki jo potrebuje svet

Nobelova nagrada za mir je edina, o kateri odločajo na Norveškem in jo tudi podelijo v norveški prestolnici. Vsak 10. december, na dan smrti Alfreda Nobela, slovesna podelitev poteka v tamkajšnji mestni hiši. Tudi danes je bilo tako. Slavnostno prireditev je uvedla pretresljiva Straussova skladba z naslovom Jutri, ki po besedilu nemške ljubezenske pesmi Johna Henryja Mackayja pravi: Jutri bo spet posijalo sonce in na poti, po kateri bom šel, bo spet združilo nas, srečne ...

Nobelov odbor, ki podeljuje nagrado za mir, se je letos odločil priznanje podeliti preživelim žrtvam Hirošime in Nagasakija. Združenje Nihon Hidankjo je gibanje, ki zastopa preživele v jedrskih napadih pred skoraj osemdesetimi leti, nagrado pa si je prislužilo s svojimi prizadevanji za svet brez jedrskega orožja in svarili, da se takega orožja ne sme nikoli več uporabiti. 

Predsednik norveškega Nobelovega odbora Jorgen Watne Frydnes je v svojem govoru poudaril, da senca jedrskega orožja še vedno leži nad svetom, a »danes smo se tu zbrali v duhu upanja«. Dejstvo je, je omenil, da od leta 1945 v vojni ni bilo uporabljeno nobeno jedrsko orožje.    

Frydnes je poudaril, da preživeli po atomskih bombnih napadih nad Hirošimo in Nagasakijem nikoli niso omahovali pri svojih prizadevanjih, da bi postavili moralni in pravni branik proti uporabi jedrskega orožja. »Njihove osebne zgodbe počlovečijo zgodovino, odstirajo tančico pozabe in nas vlečejo iz vsakdanjih rutin. Premagajo vrzel med tistimi, ki so bili tam, in nami, ki se nas nasilje preteklosti ni dotaknilo. So živi opomniki, kaj se lahko zgodi.«

Lavreati so v svojem govoru poudarili, naj se človeštvo ne uniči z jedrskim orožjem. »Delajmo skupaj za svet brez jedrskega orožja in vojn!« FOTO  Javad Parsa Via Reuters

Frydnes je v govoru izrekel globoko zahvalo in hvaležnost nagrajencem, tako imenovanim hibakušam (japonska beseda za tiste, ki so preživeli jedrski napad), za izjemno in ključno delo, ki so ga opravili v svojem življenju, in za vse, kar še vedno počnejo. »Niste se sprijaznili s statusom žrtve. Opredelili ste se za preživele. Niste hoteli sedeti v tihem strahu, ko so nas velike sile vodile skozi dolga obdobja jedrskega oboroževanja. Stali ste pokonci in svoje edinstveno osebno pričevanje delili z vsem svetom. Ste simbol odpornosti in ste luč, ki jo potrebuje svet.« Svoj govor je sklenil s pozivom, da ne glede na to, kako dolga in težka je pot, se moramo od hibakuš naučiti, da nikoli ne smemo obupati.

Naj se človeštvo ne uniči

Nagrado so v imenu japonske organizacije prevzeli Šigemicu Tanaka, Tošijuki Mimaki in Terumi Tanaka, eden od treh sopredsednikov, ki je v svojem govoru povzel zgodovino gibanja. Ustanovljeno je bilo leta 1956 z dvema osnovnima zahtevama. Da mora država, ki je začela in izvedla vojno, povrniti žrtvam škodo, v nasprotju s trditvijo japonske vlade, da mora žrtvovanje prenesti ves narod. Zahtevali pa so tudi takojšnjo odpravo jedrskega orožja kot skrajno nehumanega orožja množičnega ubijanja.

Tanaka je poudaril, da ima svet še vedno 12.000 jedrskih konic, od katerih jih je 4000 operativno razporejenih in pripravljenih za takojšnjo izstrelitev. »Jedrska velesila Rusija grozi z uporabo jedrskega orožja v vojni proti Ukrajini, član vlade Izraela pa je sredi njegovih neusmiljenih napadov na Gazo v Palestini govoril celo o možni uporabi jedrskega orožja. Poleg civilnih žrtev sem neskončno žalosten in jezen, ker grozi, da bo svet jedrski tabu prekršil.«

Predsednik Nobelovega odbora Jorgen Watne Frydnes in predstavniki japonskega gibanja Nihon Hidankjo, Terumi Tanaka, Šigemitsu Tanaka in Tošijuki Mimaki. Foto Heiko Junge Via Reuters

Tanaka, eden od preživelih v jedrskem bombardiranju Nagasakija, je bil leta 1945 star 13 let, doma, približno tri kilometre vzhodno od točke nič. »Bil je 9. avgust 1945. Nenadoma sem zaslišal brenčanje bombnika, kmalu zatem pa me je zajela svetla bela svetloba,« se spominja tistega strašnega dne in dnevov, tednov za njim.

»Povprečna starost preživelih je zdaj 85. Čez deset let bo morda le še peščica preživelih lahko pričala. Upam, da bo naslednja generacija našla načine, kako dopolniti naša prizadevanja in naprej razvijati gibanje. Naj se človeštvo ne uniči z jedrskim orožjem! Delajmo skupaj za svet brez jedrskega orožja in vojn!«  je na koncu pozval. 

Osemdeset let

Prihodnje leto bo minilo 80 let, odkar sta ameriški jedrski bombi ubili približno 120.000 prebivalcev Hirošime in Nagasakija. Primerljivo število jih je umrlo zaradi opeklin in poškodb zaradi sevanja v prihodnjih mesecih in letih. Leta 1956 so lokalna združenja hibakuš skupaj z žrtvami poskusov jedrskega orožja v Tihem oceanu ustanovila Japonsko konfederacijo organizacij žrtev jedrske in vodikove bombe. Ime je bilo v japonščini skrajšano na Nihon Hidankjo. »Jedro vizije Alfreda Nobela je bilo prepričanje, da predani posamezniki lahko marsikaj spremenijo. S podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za mir Nihon Hidankjo želi norveški Nobelov odbor počastiti vse preživele, ki so se kljub fizičnemu trpljenju in bolečim spominom odločili svojo izkušnjo uporabiti za negovanje upanja in prizadevanja za mir,« so zapisali pri Nobelovem odboru.