Pismenost

V minulih dneh so v javnosti odmevali ne najbolj optimistični rezultati mednarodne raziskave Pisa 2022, ki ugotavlja stopnjo bralne, matematične in naravoslovne pismenosti pri petnajstletnikih z vsega sveta, tudi iz Slovenije.

Pismenost je 'znanje branja in pisanja' – pismen človek je torej 'tisti, ki zna pisati in brati', oziroma 'tisti, ki kaj obvlada in zna kaj uporabljati', funkcionalno pismen je 'tisti, ki je poleg pisanja in branja sposoben razumevanja praktičnosporazumevalnih besedil in osnov računalniških operacij ter matematičnih predstav', digitalno pismen pa je 'tisti, ki obvlada znanja in veščine za učinkovito uporabo računalnika, interneta, in uspešno komunicira prek elektronskih medijev'.

Kot lahko izvemo v Terminološki svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, najdemo v najsodobnejšem besednjaku slovenskega jezika pojme za še več vrst pismenosti, ki jih od nas zahteva sodobni čas: to sta grafična pismenost, 'sposobnost branja in razumevanja grafikonov, diagramov, zemljevidov', in vizualna pismenost, 'sposobnost luščenja informacij s slik v najširšem smislu'.

Manj kot eno leto pa sta stari besedni zvezi strojnoprevajalska pismenost, 'obvladovanje orodij za strojno prevajanje', in umetnointeligenčna pismenost ali 'sposobnost razumevanja umetne inteligence, o tem, kako ta deluje in kako živeti z njo'.

Poleg teh pojmov, ki vsi opisujejo določeno vrsto znanja, srečamo besedo pismenost v drugem pomenu v literarni zgodovini (npr. glagolska pismenost). Z njo poimenujemo slovanske rokopisne spomenike, zapisane v glagolici. Tretji pomen besede pismenost, tj. 'slovnica', pa najdemo v naslovu Vodnikove slovnice iz leta 1811 – Pismenost ali Gramatika za prve šole.

Katere vrste pismenosti človek pravzaprav potrebuje za življenje? Tu so še glasbena, kartografska, ekološka in kulturna pismenost. Kaj pa čustvena in socialna pismenost?

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mojca Kumin Horvat.