Delovnik

Besedo delovnik zlahka zamenjamo z besedo delavnik. Prva pomeni »ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu«, druga pa poleg tega še »dan, ko se dela«, zaradi česar sta delni sopomenki. Zamenjava je tako v primeru enega pomena ustrezna, v primeru drugega pa ne. Odgovor o razliki med tema besedama je bil leta 2021 objavljen v Jezikovni svetovalnici na portalu Fran.

Iz njega izvemo, da se za izražanje pomena »ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu« tudi v sodobnih besedilih uporabljata oba samostalnika, na primer osemurni, skrajšan delavnik/delovnik, bolj nedvoumna pa je razlika med pridevnikoma delaven in deloven, saj se prvi vedno nanaša na človeka, drugega pa lahko uporabimo na primer v zvezi delovni čas.

Besede delovnik ne najdemo med sestavinami pregovorov, ki so bili do zdaj objavljeni v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov na Franu. Med klasično moralističnimi pregovori s sestavino delo najdemo na primer Brez dela ni jela, Delo krepi človeka in Začetek je polovica dela, sodobnejšega nastanka je antipregovor Delo krepa človeka, zanimiv pa je tudi Dober počitek je pol dela, ki pomeni, »da je spočitost za kakšno dejavnost pomembna«.

Verjetno je nastal z napačnim branjem variant pregovora Začetek je polovica dela v starejših zbirkah, saj je bila sestavina početek (v pomenu »začetek«) zapisana tudi kot počitek.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).