Peterica iz Montereyja

Slavna peterica iz Montereyja – Madeline (Mackenzie), Celeste (Wright), Jane (Chapman), Renata (Klein) in Bonnie (Carlson) –, sokriva za umor Celestinega nasilnega moža Perryja, je pred dnevi (v 7., zadnjem delu druge sezone serije HBO Majhne laži) naposled le odšla na policijsko postajo. Ne glede na to, kaj bi se iz tega še utegnilo razviti, je stvaritelj serije David E. Kelley že v začetku leta dejal, da tretje sezone nimajo v načrtu. Tudi predsednik HBO Casey Bloys je pritrdil, da so možnosti zelo majhne predvsem zato, ker v njej nastopajo nekatere najbolj iskane in zasedene hollywoodske igralke (in navsezadnje tudi otroci), poleg tega se je druga sezona končala s koncem, ki je zlahka dokončen. A v resnici so tudi za drugo sezono govorili, da je nikoli ne bo, ker se je že prva končala s čisto sprejemljivim dokončnim koncem.

Televizijska adaptacija knjižne uspešnice Majhne laži avstralske pisateljice Liane Moriarty iz leta 2014 (v slovenskem prevodu je izšla predlani pri založbi Učila) je v dveh sezonah postala globalni fenomen, (za zdaj) okronan s štirimi zlatimi globusi in osmimi emmyji. Razočarane gospodinje so tokrat aktivistične mamice, helikopterski starši, Ulica glicinij pa mondeno obmorsko letovišče z razkošnimi vilami in že njena naslovna pesem Cold Little Heart britanskega temnopoltega pevca Michaela Kiwanuka se zasidra v ušesa, iz katerih potem ne gre zlahka. V istem hipu gledalca začarajo še slikoviti posnetki pacifiške obale na območju Montereyja z ikoničnim mostom Brixy Creek za povrhu. Čez istoimenski kanjon je bil zgrajen že leta 1932 in je odtlej eden najbolj fotografiranih v Kaliforniji.


 

Monterey za ameriško različico zgodbe

Kalifornijska obala se je za ameriško različico zgodbe, ki so si jo želeli ustvarjalci, ponujala kot krasna zamenjava. Monterey je slaven že iz knjig Johna Steinbecka, svetovno znan je tudi tamkajšnji akvarij, kjer v drugi sezoni serije dela Jane, za obiskovalce pravi magnet pa je tudi star lesen ribiški pomol Old Fisherman's Wharf s trgovinami, bari in restavracijami. Tamkajšnja italijanska restavracija Paluca je bila navdih za filmski lokal Blue Blues, kjer rade srkajo kavo glavne igralke. Ker si to prav tam želi vse več navdušencev, ki iščejo lokacije snemanj, pa so v Paluci naposled morali nabaviti večji kavni aparat. Monterey je tako od leta 2017, ko so na spored poslali prvo sezono serije, vse bolj vroča počitniška destinacija, tudi tamkajšnja plaža Del Monte ter Garraparta v Big Suru in Lover's Point Park v Pacific Grovu imajo zaradi serije poslej dodano vrednost.

Do izida Majhnih laži, ki so se uvrstile na seznam uspešnic časnika New York Times, je Liane Moriarty izdala že šest knjig. Že v Moževi skrivnosti, prav tako bestselerju, se je lotila resnejših tem, med njimi nenadnih smrti, slabe komunikacije v zakonu ter starševskih skrbi in bolečine, kar je mnoge njene bralce razočaralo, češ, kdaj se bo vrnila k pisanju smešnih knjig. V Majhnih lažeh je popisala medvrstniško izsiljevanje, škodoželjno opravljanje in nasilje v navidez zgledni in premožni družini, ni je bilo sram ne opisovanja moževega hladnokrvnega pretepanja žene ne neusmiljenega hotelskega posilstva druge, ki se je končalo z nosečnostjo in jo je naposled kot samohranilko izločilo iz skupnosti. Kot je avtorica ob izidu povedala za Guardian, sploh ni nameravala napisati knjige o medvrstniškem izsiljevanju, za pisanje pa da jo je navdihnilo nekaj drobnih zgodb.


 

Audrey in Elvis

Prva se je dogodila, ko je bila na turneji po Avstraliji in je hodila naokrog z irsko prijateljico pisateljico Ber Carroll, ki je vsako prosto minuto po spletu brskala za kostumskimi rekviziti za šolsko zabavo na temo Audrey in Elvisa. »Bila je obsedena, da najde pravšnje bisere! Pomislila sem, da bi bilo to zelo zabaven vizualni poudarek in dobro sidro za dogodke v knjigi,« je povedala pisateljica, ki je okoli takšne zabave spletla glavni dogodek – umor.

Druga pa je bila zgodba o mami, ki je našla ugriz na roki svoje vrtčevske hčerke. »Kar naprej jo je spraševala, kdo ji je to naredil, deklica pa je naposled priznala, da si je to naredila sama. A kar me je prizadelo, je bilo dramatično odkritje otrokove poškodbe. Toda največja spodbuda, najtežja je bila zgodba ženske, ki sem jo slišala po radiu. Pripovedovala je, kako je njen oče zlorabljal mamo, in opisala travmo, ki ji je to pustilo. Ob koncu intervjuja je dejala, da se je enkrat, ko se je domov vrnila že kot odrasla ženska, skrila pod posteljo, ko sta se starša začela prepirati,« je povedala. O nasilju med štirimi stenami se je »poučila« še v dveh knjigah z mnogimi primeri iz prakse in poudarila, da je »dobra stran pisanja romana ta, da lahko ustvariš namišljeni svet, ki vzame sapo, kadar je to treba«. Nekoliko namišljena, sanjska se zdi tudi šola, v katero hodijo otroci glavnih igralk. »Tudi sama sem živela ob morju, kjer pa ne živim več, tako da je to, da sem jo postavila ob morje, malce sanjsko zame in za bralce.«
 

Plaz modnih člankov

Majhne laži so povzročile tudi plaz modnih člankov, za kar gre zasluga predvsem kostumografinji Alix Friedberg, znani po ustvarjanju med drugim za serije Sodobna družina, Pravi detektiv in Ostrina. Navdih za oblačilne sloge mam iz Majhnih laži, ki je bil tudi z emmyjem prepoznan dosežek v televizijski industriji, je iskala tako na modnem blogu The Sartorialist Scotta Schumana kot v fotografijah znanega newyorškega pouličnega fotografa druge polovice 20. stoletja Garryja Winogranda. Obleči otroke, je povedala, ji ni bilo težko, saj da so njeni in bratovi iste starosti.



Za lik Celeste Wright, ki jo je upodobila Nicole Kidman, se je navdihovala pri klasičnem slogu Grace Kelly, Catherine Deneuve in Jane Fonda, prestižnih materialih in klasičnemu dizajnu, s kakršnim se ponašajo znamke Chloé, Max Mara in The Row. Madeline (Reese Witherspoon) je opisala z znamkami, kot so Carolina Herrera, Kate Spade in J. Crew, Renato (Laura Dern) z Alaïo, Guccijem in Chanelom, Jane (Shailene Woodley) z Gapom, Northfaceom in Madewellom, Bonnie (Zoë Kravitz) pa z znamkami Free People, Anthropolgie in Zara.

Če je v prvi sezoni tudi z različnim slogom oblačenja vzpostavila like in razlike med njimi, je v drugi sezoni skozi njihova oblačila spregovorila o njihovem čustvenem počutju. Najbolj je to opazno pri Celeste, nekdanji odvetnici in materi dvojčkov, ki še vedno trpi za moževo smrtjo. Zato jo je v drugi sezoni včasih videti celo v Perryjevih starih majicah. Drugače, a prav tako intenzivno zaradi Perryjeve smrti trpi Bonnie, ki jo je zaigrala Zoë Kravitz, hči slavnega pevca Lennyja Kravitza, ki vso krivdo za umor pripisuje sebi. Če je v prvi sezoni ta inštruktorica joge kazala barvito bohemsko in hipijevsko podobo, se v drugi, depresivna, oblači le še v prevelike puloverje in povsem neopazne kose. Prav nasprotno je z Jane, ki je v prvi sezoni nosila široka oblačila, da bi bila čim bolj neopazna, v drugi pa kaže večjo samozavest in tudi telesne obline. Ima službo v montereyjskem akvariju, preselila se je bliže oceanu in posvojila vintidž kalifornijski surferski slog.

Skozi osebne krize s poudarjenim slogom

Samozavesti gotovo ne manjka ne Madeline ne Renati, ki se v drugi sezoni spoprijemata z osebnimi krizami in jih zakrivata s poudarjenim slogom. Madeline, zdaj nepremičninska agentka, se sooča s posledicami ljubezenske afere z gledališkim režiserjem Josephom, razpadajočim zakonom pa tudi z najrazličnejšimi odločitvami svoje najstniške hčerke, ki niso usklajene z njenimi željami. Ženstvene silhuete in drzne barve, kombinacija oblačil prestižnih znamk in hitre mode, so tako po besedah Friedbergove maska ​​za dogajanje v njenem osebnem življenju. Enako velja za Renato, ki jo je mož spravil ob premoženje in z ljubezenskim razmerjem z varuško še ob čast, le da je njena garderoba mnogo bolj imenitna in že od daleč tudi zelo draga.



Friedbergovi je bila v drugi sezoni edinstven izziv, v Vogueu ga je opisala celo kot enega od vrhuncev kariere, obleči Celestino taščo Mary Louise (Meryl Streep), ki je v Monterey prišla razrešit skrivnost sinove smrti in zagrenila življenje ne samo njej, ampak (mestoma) kar vsem petim junakinjam. »Njeno soočanje z žalostjo se kaže v njenih oblačilih. Ima uniformirana, lepo krojena in zelo draga oblačila; mehke belgijske mokasinke, francoske majice, Hermèsov šal. Vendar so precej nevpadljivi, saj noče opozoriti nase. In tisti bež trenčkot? Ta je skoraj detektivski.«

Najbolj jo navdušuje videz, ki ga je s podobnimi kostumi določila za (drugo) razkošno rojstnodnevno zabavo na temo diska Renati in njeni hčerki Amabelli, iz prve sezone pa ji je najljubši kostum Renate, ki ga je oblekla za usodno šolsko zabavo oziroma nabirko, v kakršnem je paradirala Audrey Hepburn v My Fair Lady. V resnici je v različnih podobah Audrey blestela kar celotna peterica iz Montereyja.