Parada lepih, hitrih, glasnih, bogatih in revnih

Portorož - Predstavljajte si kavbojce v novopečenem mestecu na Divjem Zahodu, ki komaj brzdajo svoje divje žrebce pred saloonom. Tako nekako so delovali vsi ti porscheji, lamborghinij, ferrariji, mclarni, rollsroycei in še vrsta drugih med 120 različnimi superšportnimi avti, ki jih je včeraj razganjalo od moči, ker na kratkih 400 metrih ceste pred Kempinskim nikakor niso mogli pokazati drugega kot super štarte, super hrup in super zavorne sposobnosti.

Pred hotelom Kempinski Palace so se neučakano začeli postavljati v dolgo vrsto že četrt pred 10. uro zjutraj, saj jih je čakala dolga (za nekatere kratka) pot do Splita. Vam kaj povedo znamke Porsche 918 spyder, Ford GT, Ferrari 812 superfast, Lamborghini aventado ali huracana, Rolls Royce wraith, McLaren 720 S, Mercedes AMG GTR, Audi R 8, Dodge Hellcat, Bentley continental GT... Čeprav je bilo več ferrarijev in več porschejev, in še več lamborghinijev, pa tudi več mc-larnov, mercedesov, bmwjev..., med 120 superšportnimi avti nista bila dva enaka. "Takega Lexusa RCF500 nima nihče v Evropi," se je hvalil Zoltan Majoros iz Budimpešte, ki je nekatere karbonske dodatke na svojem lepem, rdečem avtu naročil v tovarni na Japonskem... In jih seveda tudi dodatno plačal. Treba je priznati: takega avtomobilskega razkošja niti vsega vajeni Portorož ne vidi ravno vsak dan. Niti vsako leto ne. Vsak od 120 bolidov ima najmanj 400 konjskih sil, raje čez 500, nekateri posamezniki (Porsche turbo) tudi čez 1000...

Najcenejši stanejo okoli 150.000 evrov, kar nekaj kapitalcev je težkih okoli pol milijona evrčkov. Najdražji je stal milijonček. V vsakem avtu po dva šoferja. Kolikšna bi bila njihova skupna vednost? Tega si Maurice Hartsuiker iz Veenendaala, glavni organizator dogodka in direktor družbe Streetgasm, ki povezuje več kot 300 članov, lastnikov superšpotnikov z Nizozemske v avtomobilski klub, ni upal oceniti. Najverjetneje čez 25 milijonov evrov. Še približno 300 iz drugih držav pa jih vsako leto popelje na več deset različnih dogodkov po Evropi. Streetgasm reli je med največjimi in najbolj znanimi na starem kontinentu. Vsekakor je bolj dostopen kot najbolj razvpiti (in star) Gumball.

"Kotizacijo za udeležebo na dober teden traajajočem dogodku je pri nas 5500 evrov. Gumball računa vsaj desetkrat višjo kotizacijo. V tej ceni je bivanje v hotelih, celotna organizacija in nekateri spremljevalni dogodki."
 

Kakšen je namen relija?

V bistvu gre za zabavo in druženje enako mislečih in podobno premožnih, priložnost za izmenjavo izkušenj, učenje, poslovno poovezovanje, predvsem za sprostitev in deloma tudi za dobrodelno delovanje. "Lani smo zbrali 32.000 evrov, letos jih bomo blizu 50.000 evrov. Denar namenimo za bolne otroke, za izobraževanje revnih, za to, da se lahko udejstvujejo v športu..." razlaga Maurice Hartsuiker.

V Evropi deluje več kot sto podobnih klubov. Nizozemski Streetgasm si je postavil mejo vsaj 400 konjskih moči in superšportnike. Vendar imajo vmes tudi kakega terenca, celo gasilsko vozilo. In če bi se znašel kdo s prav posebnim spačkom, bi ga verjetno tudi sprejeli, se bolj šali, kot misli resno Maurice. Kakih 60 vozil pripeljejo na začetek športne poti s tovornjaki, njihovi lastniki pa se pripeljajo z letali do najbližjega letališča. Večji del poti je sestavljen iz presenečenj. Vedo, da bodo začeli v Portorožu in končali v Bukarešti. Šele v Portorožu pa so zvedeli, da bo njihova nasslednja postaja Split. Tam bodo zvedeli, da bodo potovali proti Budvi in tam ostali dva dneva. Nadaljevali proti Beogradu in končali v Bukarešti. Vmes imajo postanke za skupno kavo, za skupna kosila... Ni ravno vsak kraj primeren. Dobiti moramo lep, prinjazen kraj, dober hotel, radi imamo takšne kot je hotel Kempinski, ki nam nudijo prostor za parkiranja in za ostalo zabavo. Gostje porabijo na poti še dvakrat več za zabavo in ostale kaprice. Ne gledajo na vsak cent, ampak, če se po sobah zabavajo in kaj polomijo, če si ob štirih zjutraj zaželijo stekelnico šampanjca v sobo, jim mora hotel to omogočiti, pravi Maurice.


 

Nekateri se požvižgajo na predpise

Največ je Nizozemcev, so pa tudi Nemci, Angleži, Belgijci, Italijani, Madžari in Maurice je trdil, da je ena ekipa tudi slovenska. Po daljšem iskanju slovenskih voznikov superšportnikov smo ugotovili, da nista ravno Slovenca, ampak Slovaka. Največ udeležencev je moških. Le dva vozniška tima sta ženska. "Nisem pa še videl tima, v katerem bi bila ženska glavni voznik, in moški sovoznik," je dejal Maurice. "Sploh ne drži, da je ta moški šport. Tudi ženske rade vozimo hitro. Medve voziva hitro na tekmovalni stezi, sicer pa spoštujeva omejitve hitrosti," je povedala Susan iz Utrechta, ki je na poti s svakinjo Ilono.

Vozniki so v glavnem precej premožni podjetniki, nekaj tudi Nizozemcem znanih DJjev in youtuberjev z milijonom sledilcev, je dejal Maurice. Zoltan Majoros iz Budimpešte, ki je zadnja leta reden udeleženec relijev, takole pojasni: "Tu srečam res veliko nadvse zanimivih ljudi, dobrih dečkov. Vsak od njih je zelo drugačen, od vsakogare se lahko kaj naučim. Zelo dober je občutek, ko vozim v skupini s samimi takimi avti. Kot da nas prevzame nekakšna sinergična evforija. In uživamo v hitri vožnji, Ampak ni tako lahko voziti hitro v skupini. Hitro moraš zavirati, hitro zamenjati vozni pas. Vem, da ne smemo voziti hitro, vendar je moj avto opremljen z napravo, ki zaznava radarje. In potem... tvegamo, " pove Zoltan, podjetnik, ki ima doma še avto mercedes GTR, ki pa mu ga žena ni pustila za to pot. Denis Tahtasyz iz Tilburga pa je prodajalec avstrijskih avtov KTM za Nizozemsko, Belgijo in Luxemburg. "To je povsem nov avto,ki doseže sto kilometrov v 3 sekundah. Ima samo 300 konjskih sil, vendar je izdelan iz karbonskih vlaken in težak samo 700 kilogramov. Meni se zdi smešno, da se morajo nekateri izživljati v takih hitrosti. pa tudi da nase opozarjajo z glasnimi motorji," je dejal Denis. Dva druga Nizozemca v Batmanovi opravi vozita Audi RS 7, ki ima 450 konjev in sta na ravni cesti dosegla rekord 346 kiloimetrov na uro.
 

Globok Akrapovičev zvok

Streetgasm ima več sponzorjev, med njimi je med pomembnejšimi tovarna Akrapovič. Vodja prodaje izpušnih sistemov za Evropo Primož Ašenberger je povedal, da imajo predstavništvo na Nizozemskem in na podobnih srečanjih sodelujejo s preudarkom."Tu smo zato, da lahko ostali vozniki vidijo razliko med običajnimi ina Akrapovičevimi izpušnimi sistemi. Uporabljamo drugačne materiale, ki so desetkrat in tudi 20 krat držaji od drugih. na primer iz titana. Pri teži prihranimo do 50 odstotkov teže, optimiziramo pretok izpušnih plinov. Najpomembnješe za lastnike avtov je Akarpovičev zvok. Prizadevamo si zagotoviti udobje v avtu, na drugi strani pa za globok športni zvok. Pomeni, da se igramo s "harmoniko", kot pri instrumentih. Skrbimo, da so naši sistemi homologirani in da imamo pravo harmoniko, da imao globok, športni zvok. Naš sistem omogoča dodatno moč motorju, navor je bistveno boljši pri nižjih obratih," je dejal Ašenberger,ki je dejal, da skrbijo za 15 blagovnih znamk, ampak samo za super športna, torej draga vozila. Med dogodkom sta dva Slovenca poizkušala zvedeti, če bi Akarapovič za njun avto izdelal izpušni sistem po naročilu. Tega pri Akarapoviču ni. Je pa imela četrtina prisotznih vozil Akrapovičeve izpušne naprave.

Ob odhodu se je v Portorožu zapletlo, ker enemu od ferrarijev ni in ni uspelo vžgati (se zgodi tudi najboljšim) in je s tem zapiral pot sto drugim. Zato so s štartom zamudili pol ure. Toda razposajenosti med vsega sitimi vozniki ni zmanjkalo. A v obilici domišljije za avte, pa jim zmanjka domišljije za druge stvari. Denisa in več drugih smo povprašal, kaj lepega so si ogledali v Portorožu. V obratnem sorazmerju z vrednostjo avtov smo dobili precej revne odgovore: vsi so si "ogledali" lep hotel Kempinski, hotelski bazen in vsi so bili v plažnem klubu Alaya. Nihče ni imel časa, da bi si ogledal kak biserček v Piranu, soline, kjer bo vsak hip sol, ptičji rezervat, da bi se kopal v Lepi Vidi ali v 25 stopinjah toplem morju, da bi zajadral, stopil na piransko obzidje, ali zavil do kakega oljkarja ali vinarja v Padno, Grintovec ali, bognedaj v Hrastovlje. Vse bogastvo so spreminjali v bencinske hlape, strašljiv hrup, v dimne zavese, zlate konfete, v karnevalske kostume,v hupanje, v navijanje svoje kovinske konjske črede, skrbeli so za selfije in nameščanje fotografskih kamer, delali načrte, kako bi čim prej prišli do Splita... Zanimalo jih je, če naj pri Senju raje zavijajo proti avtocesti v notranjosti. In ko sem Mauricea vprašal, ali bodo v šestih urah res prišli do Splita, je odvrnil, da morda tudi v treh. Veliko znanja in bogastva, ki drvi in lebdi v paralelnem svetu. A tudi zanje velja novodobni pregovor: Kdor hiti, mu še polž lahko zbeži!