Pandemično pomanjkanje šampanjca

Če želite te dni nazdravljati s penečim vinom Veuve Clicquot, so poročali v časniku Wall Street Journal, in živite v Pensilvaniji, se morate postaviti v vrsto. Tamkajšnji svet za nadzor prometa z alkoholnimi pijačami je zaradi motenj v dobavni verigi določil, da posamezen­ kupec lahko na dan kupi le dve steklenici. Če jih hoče dobiti več, se mora spet postaviti v vrsto naslednji dan.

Japonci ostali brez krompirčka, Američani v novo leto ob pomanjkanju igrač

V praznični čas, sezono OND (oktober, november, december), ki je seveda tudi čas najboljše prodaje penin, so vinski trgovci zakorakali z omejenimi zalogami. Le redki so bili tako prisebni, da so si jih napolnili že pred meseci, ko dobave še niso zamujale. Lani je po podatkih trgovinske organizacije Comité Interprofessionnel du Vin de Champagne (CIVC) iz Šampanje povpraševanje po tamkajšnjih vinih najprej padlo za 18 odstotkov, proti koncu leta pa se je trend sunkovito obrnil in se nadaljeval vse letošnje leto. CIVC, ki vsako leto natančno določi količino pridelka, je v prvem odzivu dovoljeno količino lani v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za ­približno četrtino.

FOTO: Shutterstock

Letos so se pandemiji pridružile dodat­ne težave: Šampanja je marca najprej doživela nepričakovano visoke temperature, ki jim je sledila pozeba, junija in julija so vinograde zalili deževni nalivi in povzročili razvoj plesni, mnoge so ogrozili tudi bližnji gozdni požari. Veliko pridelovalcev je izgubilo več kot polovico pridelka.

Po podatkih revije Wine Searcher je ponudba šampanjca do sredine letošnjega decembra padla za 6,4 odstotka, a hkrati je zgovoren podatek, da se je med letoma 2017 in 2020 dvignila za 40 odstotkov. V ponudbi je tako zdaj 25 odstotkov manj najbolj prodajanega penečega vina na svetu, Moët & Chandon Brut Imperial, podobno je z Dom Pérignonom, penine Veuve Clicquot je celo več kot 30 odstotkov manj.

FOTO: Shutterstock

Banalni razlog

Eden od vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev, direktor šole Belvin Robert Gorjak, ni presenečen: »Ugledne šampanjske hiše znajo, če je treba, zadrževati vino v kleteh, ko pa je povpraševanje večje, ga spet ponudijo, tudi po višji ceni. Za tako početje je nujna finančna moč in večina prestižnih hiš to zmore. Tokrat jim jo je zagodel banalen razlog: težave so zakrivile neredne dobave, primanjkuje jim etiket, steklenic, zamaškov, vinskih škatel in ­prevoznikov.«

Vinski publicist Jože Rozman je dodal: »Res je, da se je v zadnjem času povečalo zanimanje za najprestižnejše in najdražje šampanjce, ki se jih največ použije v restavracijah, kjer so lahko začeli odpirati vrata gostom. V razredu cenovno najbolj dostopnih mehurčkov pa ni bilo občutnih nihanj. Sicer se je prodaja penečih vin na svetu lani po podatkih mednarodnega urada za trto in vino (OIV) zmanjšala za vsega 7 odstotkov, kar ne more biti usodno, pa vendar. Morda so zaradi tega vplivne šampanjske hiše zagnale spretno orkestrirano promocijo, ustvarile videz pomanjkanja in zagon povpraševanja. Si mislim, da tudi zato, ker jih na angleškem trgu smelo nadvladuje cenovno dostopnejši in všečen italijanski prosecco, ki z letno pridelavo 500 milijonov steklenic predrzno prehiteva 300 milijonov zahtevnejših in dražjih šampanjskih. Teh 300 milijonov bi kmalu lahko bilo drastično premalo glede na čedalje večje povpraševanje na Kitajskem in tam okoli. Takrat se bo treba res zamisliti.«