Odprli so se prvi češnjevi cvetovi – sakure

Pred Biološkim središčem ob Večni poti so zacvetele japonske češnje. Tamkajšnji nasad ima posebno vrednost, ker so češnje prišle prav iz Japonske. Japonske češnje simbolizirajo pomlad, zaupanje in ljubezen, ko se združijo s cvetenjem domačih češenj, pa tudi povezavo daljne vzhodne kulture z našo.

V zvončku je skrita filozofija življenja

Kot je poetično zapisal vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon, je blagodejno cvetenje češenj v časih, »ko se je v Evropo spet zajedla vojna in ko je svet utrujen od korone, še kako pomembno za preživetje. Japonske češnje nas vsako leto znova spomnijo, kako pomembno je sobivanje kultur, da se znamo spoštovati in si pomagati tudi takrat, ko razmere niso najboljše.« Tudi iz Japonske že poročajo o cvetenju, a žal jih mnogi turisti zaradi koronskih omejitev ne bodo mogli opazovati. Kot zanimivost – lansko cvetenje na Japonskem je bilo najzgodnejše v obdobju od leta 812.

Japonske češnje v Ljubljani. FOTO: Črt Piksi/Delo

Japonska je češnje podarila Sloveniji leta 1991. Slovesna predaja češenj je bila tretjega februarja pred 23 leti v japonskem parlamentu. Za japonski narod imajo češnje izjemen pomen – so simbol miru in, kot je dejal Bavcon, od 9. stoletja dalje pričajo o tem, kakšna je zima – od takrat namreč pisno spremljajo, kdaj prvič zacvetijo. Japonske češnje, ker prihajajo iz toplejšega podnebja, vedno zacvetijo nekoliko prej kot naše.

»V devetem stoletju so zasadili prvo češnjo pred cesarsko palačo in od takrat naprej nosijo zanje tudi pečat aristokratske rastline. Evropi so bile češnje prvič predstavljene v poročilu Philippa von Siebolda, nemškega zdravnika in raziskovalca Japonske med letoma 1823 in 1830. Poleg češenj je zaslužen tudi za vnos drugih japonskih vrst v evropske vrtove,« je še pojasnil vodja Botaničnega vrta.

Cvetovi, ki se v japonščini imenujejo sakura, so razprti le nekaj dni, so pa na Japonskem zelo pomembni tako gospodarsko kot kulturno. FOTO: Črt Piksi/Delo

Mir in osupljive fotografije

V diplomacijo so češnje vstopile po zaslugi prve dame ameriškega predsednika gospe Taft (William Howard Taft, 27. predsednik ZDA med letoma 1909 in 1913), ki se je zaljubila v njihovo lepoto. Njena ideja je celo bila, da bi češnje v večjem številu zasadili v Potomac Park v Washingtonu. Leta 1912 so tako podarili 3000 sadik mestu New York in 3000 mestu Washington za že omenjeni park.

Cvetovi, ki se v japonščini imenujejo sakura, so razprti le nekaj dni, so pa na Japonskem zelo pomembni tako gospodarsko kot kulturno. Ko zacvetijo češnje, se zberejo družina in prijatelji, tudi družbena omrežja so polna fotografij češnjevih cvetov. Japonske češnje ob Večni poti v Ljubljani vsako leto s svojo lepoto privabijo veliko obiskovalcev, ki pod cvetočimi drevesi iščejo bodisi mir bodisi ozadje za osupljive fotografije.