Odkrita hipokrizija namesto varstva okolja

Svetovna elita na podnebne konference običajno pripotuje z zasebnimi letali, na Cop27 v Šarm El Šejku, ki se bo končal jutri, so bogate države revnim pridigale o nevarnostih fosilnih goriv, medtem ko so se same v energetski krizi zaradi vojne v Ukrajini založile z ogromnimi količinami plina, premoga in nafte. Podnebna srečanja so vsakokratni izraz hipokrizije, opozarjajo okoljski aktivisti.

Tudi na novoizvoljenega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lulo da Silvo, ki je obljubil popravilo okoljskih grehov svojega predhodnika, so letele kritike, saj je pripotoval z zasebnim letalom zdravstvenega mogotca. FOTO: Joseph Eid/ AFP

Ne pri kritikih ne pri zagovornikih ni ostalo neopaženo, da se je z zasebnim letalom mogotca iz zdravstvene industrije Joséja Seripierija mlajšega pripeljal celo novi stari brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva. Položaj bo zasedel 1. januarja prihodnje leto, a je že ob izvolitvi konec prejšnjega meseca obljubil, da bo odpravil okoljsko škodo, še zlasti na amazonskem pragozdu, ki jo je s svojimi politikami povzročil odhajajoči desničarski predsednik Jair Bolsonaro. V krogu Lule so njegovo pot opravičevali z besedami, da še ni predsednik, da je lastnik letala tako ali tako potoval v Egipt in da Lula stežka potuje s komercialnimi leti zaradi nevarnosti napadov skrajnih desničarjev.

V oči bode tudi, da čeprav so okoljevarstveniki že na Cop26 novembra lani v Glasgowu s peticijo pozivali k prekinitvi korporativnega sponzoriranja podnebnih konferenc, začenši s Cola-Colo, je ta uradni sponzor srečanja v Egiptu. Coca-Cola je največja onesnaževalka planeta s plastično embalažo, in to že peto leto zapored, navaja raziskava nevladne organizacije Break Free From Plastic. Po nekaterih podatkih naj bi proizvedla kar 120 milijard plastenk za enkratno uporabo na leto, 99 odstotkov plastične embalaže pa je izdelane iz fosilnih goriv.

Z nabranimi plastenkami, odvrženimi v okolje, so protestirali pred tovarno Coca-Cole v Rosariu v Argentini. FOTO: Marcelo Manera/ AFP

Vse je samo posel

Velika ironija, povezana z industrijo fosilnih goriv, se kaže tudi v tem, da je država gostiteljica za vodenje sestankov in novinarskih konferenc najela ameriško podjetje za odnose z javnostmi Hill and Knowlton Strategies, ki slovi kot glavno lobistično podjetje za naftno industrijo. Da piarovske in oglaševalske agencije igrajo veliko vlogo pri izboljšanju okoljske podobe najdonosnejših naftnih in plinskih podjetij pa tudi pri lobiranju in blokiranju podnebnih ukrepov, je kot prva celovito dokumentirala strokovna študija, objavljena konec lanskega leta v reviji Climatic Change.

Po poročanju ameriške mreže CNBC je podjetje Hill and Knowlton Strategies v 50. letih delalo za velika tobačna podjetja, vrsto let pa širi dezinformacije v imenu naftnih in plinskih velikanov, med drugim Saudi Aramca, Exxon Mobila ter iniciative dvanajstih največjih plinskih in naftnih družb za pospešitev energetske preobrazbe.

Že med pripravami na Cop27 je skupina več kot 400 znanstvenikov pisala agenciji, da je delo za stranke tako imenovanega Big Oila nezdružljivo z njihovo vlogo vodenja javnih komunikacij na letnih podnebnih pogovorih Združenih narodov. Podobno je storilo neprofitno združenje zaskrbljenih znanstvenikov iz ZDA in jih pozvalo, naj se raje v celoti zavežejo podnebnim ukrepom, ki jih svet nujno potrebuje.

Tako so aktivisti Extinction Rebellion v Cape Townu opozarjali, kam peljejo »običajni posli« – tudi v dvigovanje morske gladine. FOTO: Esa Alexander/ Reuters

Ena najnižjih udeležb žensk

Dobrodelne organizacije, aktivisti in politiki so opozorili še, da v podnebnih pogajanjih Cop27 sodeluje premalo žensk. Pri BBC so ugotovili, da jih je v pogajalskih skupinah manj kot 34 odstotkov; v posameznih je celo 90 odstotkov moških. To je tudi ena najnižjih udeležb žensk na podnebnih konferencah ZN, ugotavlja nevladna organizacija Wedo, ki si prizadeva za spolno enakopravnost.

Prav ženske nosijo največje breme podnebnih sprememb; pri ZN ugotavljajo, da je 80 odstotkov ljudi, razseljenih zaradi podnebnih sprememb, ženskega spola, poročilo ActionAida pa, da so v državah v razvoju tiste, ki večinoma zagotavljajo vodo, hrano in gorivo, kar je težje ob poplavah, suši ali drugih podnebnih katastrofah.