O Oktoberfestu, ki ga tudi letos ne bo

Če bi bilo običajno, predepidemično leto, bi bilo te dni v Münchnu izjemno živahno. Hoteli in druge namestitve bi bili polno zasedeni z gosti, ki z vseh koncev sveta prihajajo na festival piva Oktoberfest. Tako pa sta tudi letos popivanje in rajanje ob taktih »šlagerjev« Helene Fischer in drugih izvajalcev značilne oktoberfestovske glasbe odpadli. V zameno bavarski organizatorji letos ponujajo spletna vodenja po zakulisju organizacije festivala.

Od kod sploh izvira tradicija pitja piva v litrskih kozarcih pod ogromnimi šotori, ki vsako leto privabi več milijonov obiskovalcev? Vse skupaj se je, kot pravijo zgodovinarji, začelo s slavjem ob poroki kralja Ludvika I. in princese Tereze Saške-Hildburghausen 17. oktobra 1810 prav na območju, kjer Oktoberfest poteka tudi danes. Na čast Tereze se zelenica, na kateri prireditev poteka, tudi imenuje Theresienwiese oziroma Terezina zelenica, domačini pa Oktoberfest poznajo na kratko pod imenom Wiesen, torej zelenica.

Sprva so festival zasnovali kot priložnost, da domači obrtniki prodajajo svoje izdelke, leta 1818 so postavili prvi vrtiljak in gugalnice, leta 1885 je zaživela prva prodajalna pečenih piščančjih polovic, leta 1886 pa je Oktoberfest dobil tudi osvetlitev.
In zakaj se dogodek ne imenuje Septemberfest, če poteka septembra, in ne oktobra? Vzrok, da poteka od sredine septembra, in ne oktobra, kot je prva leta, tiči v lepših vremenskih razmerah v septembru.

Na oktober so ga prestavili leta 1872. Po pravilu se začne prvo soboto po 15. septembru in traja do prve nedelje v oktobru. Oktoberfest, kot ga poznamo danes, se je začel leta 1950. Takrat se je začela tudi otvoritvena tradicija prireditve s slavnostnim odpiranjem prvega sodčka piva, kar vedno stori župan. A doslej ni še nikomur uspelo odpreti sodčka s prvim udarcem lesenega kladiva. Dosedanji rekord sta dva udarca. Neslavni rekord s kar 17 udarci pa sega prav v leto 1950, ko se je ta tradicija začela.


 

Na sodišče proti Dubaju

Ko smo že pri rekordih, največ obiskovalcev je bilo leta 1985, 7,1 milijona. Največji šotor jih danes sprejme približno 10.000, kar je 2000 manj, kot jih je leta 1913. Obiskovalci v dobrih štirinajstih dnevih, kolikor traja veseljačenje, popijejo več kot sedem milijonov litrov piva, pojedo približno milijon piščančjih polovic, več kot 300.000 kosov svinjskih klobas, več kot 100 volov ... Za liter piva je bilo treba leta 2019 odšteti med 10,80 in 11,80 evra.

München, kjer poteka tradicionalni Oktoberfest, še zdaleč ni edino mesto, ki organizira to pivsko praznovanje. Pravzaprav ga ima že skoraj vsako malo večje nemško mesto. Seveda v neprimerno skromnejši izvedbi, a zabava je vseeno na vrhuncu. Še več, Oktoberfest je postal tako priljubljen, da ga organizirajo tudi zunaj Nemčije.

Spomladi letos, ko so Bavarci sporočili, da bo zaradi zdravstvene krize odpadel že drugo leto zapored, je izbruhnila prava afera, ko so poskušali festival bavarskega piva organizirati v Dubaju. Ker so ga reklamirali pod sloganom »Oktoberfest gre v Dubaj« in se tako okoristili na račun bavarske tradicije, so organizatorji v Münchnu sprožili tožbo. In jo tudi dobili. Sodišče je presodilo, da je organizator dajal napačen vtis, da gre za enak dogodek kot na Bavarskem. Kakorkoli že, na tisti pravi Oktoberfest bo treba počakati do prihodnjega leta.