Morda se zdijo to nepomembni servisni prostori ----- garderobe in zaklonišče –, a pomenijo zelo intimen stik umetnikov, tudi največjih svetovnih zvezdnikov, z našo osrednjo kulturno ustanovo. »V njih se na nastope pripravlja v povprečju okoli osem tisoč izvajalcev na leto, lahko si predstavljate, kakšni so bili po štiridesetih letih. Z njimi smo zlasti pri tujcih po nepotrebnem puščali slab vtis,« pravi direktorica tehničnega sektorja in pomočnica generalne direktorice Karmen Klučar.

V zadnjega četrt stoletja so prenovili mnoge dele največjega kulturnega hrama. Leta 1997 je bila Steklena dvorana spremenjena v knjižni klub Lili Novy (a so ji leta 2019 vrnili prvotno podobo), leta 2002 so v prizidku dogradili kuhinjo s hladilnico in dvigalom, sledila je prenova drugega preddverja, Kosovelove dvorane, velike sprejemne dvorane ter prvega preddverja, potem sta na vrsto prišli še Linhartova in Gallusova dvorana, nazadnje so prenovili strešne površine.

V zadnjega četrt stoletja so bili prenovljeni mnogi deli Cankarjevega doma. Leta 1997 je bila iz Steklene dvorane (na fotografiji levo) preurejena dvorana z imenom Lili Novy kot knjižni klub, a so jo leta 2019 vrnili v prvotno stanje. Foto Arhiv Cankarjevega doma

Ker je Cankarjev dom monumentalno delo pomembnega modernističnega arhitekta in profesorja Edvarda Ravnikarja, so mnogi posegi v strokovnih krogih, kljub budnemu očesu spomeniške službe – stavba je zadnje desetletje zaščitena kot kulturni spomenik državnega pomena –, dvigovali veliko prahu. Najbolj je odmevalo ob prenovi prvega preddverja pred enajstimi leti, ki je sprožala strokovni alarm zaradi bistveno povečane višine stropa, zamenjave tapisona s parketom in sodobnejše razsvetljave. A so arhitekturne institucije in združenja strokovno sporno obnovo očitali tudi že leta pred tem zaključeni prenovi drugega preddverja, Kosovelove dvorane in kluba CD.

Tako je Lili Novy videti danes. Foto Arhiv Cankarjevega doma

Ohraniti prvotni pridih

Kot poudarja Karmen Klučar, so že nekaj let upali tudi na namenska sredstva za prenovo garderob ob Gallusovi dvorani, v kateri se izvaja najbolj odmeven program, tudi z mednarodnimi gostovanji. Garderobe so delovni prostor, v katerem se umetniki pripravijo in čakajo na nastop, kar zahteva tako psihično pripravo kot umetniško urjenje, ponavljanje besedila, glasbeno ogrevanje, razgibavanje kot tudi friziranje, ličenje in maskiranje, njihova podoba pa je ostala takšna kot ob izgradnji in povrhu dotrajana.

pred prenovo Foto Arhiv Cankarjevega Doma

»A dotrajane so bile tudi strojne inštalacije, svinčene cevi niso bile več varne pred izlitjem, potrebne so bile tudi druge nove napeljave. Zato delna obnova ne bi bila smiselna, veseli smo, da so na ministrstvu sprejeli odločitev za celovito prenovo,« pripoveduje sogovornica. Vgraditi je bilo treba tudi ustrezno prezračevanje, obnoviti stranišča in kabine za prhanje, na novo položiti talne obloge, obnoviti stene in strope, zamenjati pohištveno opremo ter osvetlitev. V skupnem seštevku so položili 670 kvadratnih metrov vinilnih oblog, vgradili 24 umivalnikov, 22 toaletnih školjk, 22 kabin za prhanje, namestili in osvetlili 104 ogledala in vgradili 105 metrov pultov. Pri izbiri materialov so stremeli k temu, da bi jih bilo čim lažje vzdrževati in da bi prostori ostali zgledni čim dlje. Tako so se, denimo, v kopalnicah odločili za vinilne obloge, ki se lepše starajo kot fuge med keramičnimi ploščicami.

Prenovili so približno dve tretjini garderob, ki se delijo na solistične za glavnega nastopajočega, takšne, namenjene dvema nastopajočima, potem so tu še prostori za med tri in štiri osebe, pa večji, v katerih je lahko do dvanajst oseb, ki imajo s pregradnimi stenami ločene separeje. Z novimi posegi so se po besedah sogovornice trudili ohranjati tudi prvotni pridih.

»Pri stolih smo se odločili za slovensko oblikovanje in proizvodnjo, večina pohištvene opreme je znamke Rex Kralj, tudi fotelji, ki so v nekaterih prostorih, so izdelek slovenskega proizvajalca Kauch. Zagotovili smo, da so garderobne omarice po novem dovolj velike, da je vanje mogoče spraviti tako kostum kot osebne stvari. Zamenjali smo tudi svetila v vseh prostorih, ki so tudi estetsko povsem drugačna kot neonske luči iz 80. let ter so tudi varčnejša. Med zanimivimi detajli pa bi izpostavila, da imajo vsi sifoni vgraviran logotip Cankarjevega doma,« je naštela nekaj odločitev in rešitev, ki so zaokrožile novo podobo teh prostorov.

Pri tem so sodelovali z arhitektom Petrom Vidanoskim; biro Plan B je bil angažiran že pri prenovi strešnih površin Cankarjevega doma leta 2018. Projekt prenove garderob so začeli snovati celo leto prej, a so realizacijo začeli šele sredi lanskega leta in jo dokončali novembra.

Stene ulili kar na mestu samem

Kot je povedal arhitekt Vidanoski, so najprej posneli trenutno stanje, s posegi pa so se poskušali čim bolj približati Ravnikarju. »Te servisne prostore je zasnoval zelo pragmatično, brez šminke, zato smo tlorise ohranili. Iskali smo tudi materiale, ki jih je uporabil konec 70. in v začetku 80. let, stremeli smo tudi k ohranitvi tistega, kar se je dalo. Ohranili smo vhodna vrata in rdeče plastične kljuke, ki smo jih restavrirali, prav tako originalne zakloniščne luči,« je naštel sogovornik.

Dodaja, da prenove vedno prinašajo presenečenja, zanj zelo zanimiv arhitekturni element je bila ugotovitev o deset centimetrov debelih predelnih betonskih stenah, ki so jih pred štirimi desetletji ulili kar na mestu samem. Kot je še poudaril, tudi pri takšnem, na videz manjšem arhitekturnem srečanju z znanim avtorjem vselej ostaja dilema, kako se boš z novimi posegi opredelil do prvotnih rešitev.

Garderobe so delovni prostor, v katerem se umetniki pripravijo in čakajo na nastop, kar zahteva tako psihično kot umetniško pripravo.

»Tudi zato, ker s tem, kako nekaj narediš, do neke mere začrtaš tudi prihodnje posege, saj postanejo referenca in merilo,« je povedal. Vedno znova ga navdušuje, da je Cankarjev dom, četudi se na prvi pogled ne zdi, v resnici ogromna in kompleksna zgradba.

Garderobe Gallusove dvorane so v skrajnih razmerah predvidene tudi kot zaklonišča, kot se je zgodilo med osamosvojitveno vojno, zato so morali ugoditi tudi zahtevam za te vrste prostorov. Kot je ob tem še dodal Vidanoski, je zadovoljen, da tega po prenovi na prvi pogled na kažejo. Ko pa se oprema odstrani, pa tudi v funkciji zaklonišča ne postanejo tako duhamorna, kakršna je spoznal kot otrok, ko so se s prijatelji igrali v njih.

Kar je bilo mogoče, so ohranili, med drugim prvotna furnirana vrata in rdeče plastične kljuke. Foto Janez Marolt

Trakt A za zdaj ostaja neprenovljen, a kot je povedala Karmen Klučar, bi si želeli čim prej prenoviti tudi tamkajšnje garderobe, tudi zato, ker zdaj z izvajalci še vedo, kaj jih čaka, kakšni so materiali, kakšno tehnologijo je treba uporabiti. Sicer pa na prenovo kot naslednje v vrsti čaka 5. nadstropje, ki ga zdaj različni izvajalci uporabljajo predvsem kot vadbeni prostor. Med letoma 2010 in 2013, ko jim je uspelo delno prenoviti večje prostore Cankarjevega doma, je za njegovo prenovo zmanjkalo finančnih sredstev, prostor je tako ostal neizdelan in neopremljen. Želijo ga preurediti v Klub evropske literature. »A stvari, ki bi si jih želeli prenoviti, je še mnogo,« je z nasmehom sklenila Karmen Klučar.

Prenova garderob v traktu B in traktu C Cankarjevega doma

Skupna površina: 600 m²

Število garderob: 20 + 2 največji najimenitnejši solistični garderobi

Oprema: Rex Kralj

Oblazinjeno pohištvo: Kauch

V skupnem seštevku: 670 m² vinilnih oblog, 24 umivalnikov,
22 toaletnih školjk, 22 kabin za prhanje, 104 ogledala
in 105 metrov pultov

Vrednost investicije: okoli 500.000 evrov