Ameriški center za nadzor širjenja nalezljivih bolezni (CDC) je ob pojavu ene najnovejših različic koronavirusa (imenujejo jo BA 2.86), ki so jo zaznali v odpadnih vodah, ogroženim skupinam prebivalcev že svetoval uporabo mask, zdravniki na to opozarjajo tudi 80-letnega predsednika Joeja Bidna.

Povečujejo se hospitalizacije, maske so uvedle različne institucije od nekaterih zdravstvenih ustanov do kolidžev in filmskih studiev, poroča Guardian. Aktualno različico so zaznali še na Danskem, v Južni Afriki, Izraelu in Združenem kraljestvu. Tuji mediji omenjajo tudi različico eris. Kaj se dogaja pri nas, pojasnjuje znanstvena sodelavka z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske univerze doc. dr. Miša Korva.

Katera različica prevladuje pri nas?

Naši zadnji podatki obsegajo obdobje do 20. avgusta, a že od januarja pri vseh okuženih dokazujemo različico omikron, ki pa se deli na številne podrazličice. Med njimi sta tudi BA.2.86 in EG.5.1, ki je znana kot eris. Ta je razširjena po vsem svetu in je v večini držav odgovorna za povečanje primerov okužb, saj je zelo nalezljiva in se hitro širi. V zadnjih dveh mesecih se je njen delež povečal za kar štirikrat (na 60 odstotkov primerov), večinoma je bila zaznana v Aziji in Severni Ameriki.

Različico BA.2.86 so laboratoriji prvič zaznali pred dvema mesecema, pri nas pa je še nismo. Posebna je po tem, da ima še večje število mutacij, zaradi katerih predvidevamo, da se bo učinkovito izogibala imunskemu odzivu in ima potencial, da bi se močno razširila. Sicer pa smo na inštitutu do zdaj dokazali sedem primerov različice eris.

Po besedah dr. Miše Korva izkušnje držav na južni polobli kažejo, da nas čaka predvsem zelo pestra sezona respiratornih okužb. FOTO: posnetek zaslona

Kako se eris razlikuje od omikrona?

Eris je potomka omikrona. Že zgodaj letos so se pojavile rekombinantne različice omikrona, te nastanejo ob hkratnih okužbah z več različicami in jih označujemo kot različice XBB. Zaradi razmeroma majhnega števila pozitivnih vzorcev pri nas trenutno zaznavamo zelo pester nabor rekombinantnih različic omikrona. Do pojava prvega primera erisa konec julija so v zadnjih mesecih prevladovale hčerinske različice XBB, zdaj je med njimi skoraj četrtina primerov različice eris.

Kaj lahko pričakujemo jeseni in pozimi? Kaj kažejo izkušnje držav, ki so še v zimi?

Globalni zbirni podatki iz zadnjega meseca še vedno kažejo upadanje števila hospitalizacij in smrti na območju Evrope, vzhodnega Sredozemlja, jugovzhodne Azije in Afrike. Izjema je zahodnopacifiška regija, kjer se je v zadnjem mesecu za 97 odstotkov povečalo število primerov okužb s sars-cov-2, a so povzročile le rahel porast števila smrti.

Res pa podatki iz sredine avgusta že kažejo na povečan delež pozitivnih testov v več kot polovici evropskih držav, tudi pri nas. Koronavirus, predvsem različica omikron, ni sezonski virus, ampak se uspešno širi tudi pri višjih temperaturah. Uspešno se izogne imunskemu odzivu in se hitro širi v populaciji. Število primerov okužbe z erisom narašča v vseh državah, vendar je že tako prilagojen, da ne povzroča vidnega porasta hospitalizacij in smrti. Izkušnje držav na južni polobli kažejo predvsem na zelo pestro sezono respiratornih okužb, v prihodnjih mesecih lahko tudi pri nas pričakujemo sočasne ali zaporedne okužbe z različnimi respiratornimi virusi.

Koliko je koronavirus še prisoten v vašem raziskovanju?

Še vedno je zelo močno prisoten, saj med pandemijo ni bilo časa za sistematične raziskave, ampak le za nujno spremljanje razvoja virusa in njegovega učinka na ljudi. Zdaj se bolj sistematično ukvarjamo z evolucijo virusa in skušamo razumeti, kako se razvija pri imunsko oslabljenih osebah v primerjavi z njegovim razvojem v populaciji. To nam lahko pomaga razumeti, katere so ključne značilnosti, ki so mu pomagale, da se je tako hitro prilagodil na človeka. Ukvarjamo se tudi z interakcijami koronavirusa z drugimi respiratornimi patogeni. Ta spoznanja bodo zaradi sočasnega kroženja koronavirusa in drugih respiratornih okužb vse bolj pomembna.

Vaši kolegi z inštituta so že od pojava novega koronavirusa večkrat poudarjali, da jih je ta presenečal predvsem s svojimi mutacijami. Kaj vas morebiti preseneča zdaj?

V zadnjih nekaj desetletjih smo doživeli in spremljali veliko epidemij in izbruhov od mišje mrzlice v Sloveniji do ebole in zike. Pandemija covida-19 pa je presegla vse do zdaj poznane okvire – tako po obsegu diagnostike kot tudi po neverjetni sposobnosti virusa, da se izjemno hitro prilagaja gostitelju. Nove različice se pojavijo, obkrožijo svet, a jih že v kratkem nadomesti nova, še »boljša« različica. Sposobnost tega virusa, da se zelo hitro prilagodi na imunsko stanje človeške populacije in tudi na nove gostitelje (živali), je res izjemna.

Tudi bolnikom z dolgim covidom se zdravstveno stanje izboljšuje, pravi Tatjana Lejko Zupanc. FOTO: osebni arhiv