Meseci po covidu-19: poslušajmo svoje telo

Infektologi že dlje časa opozarjajo na dolgotrajne posledice, tudi zelo resne, ki jih pušča covid-19. Mnogi, ki so bolezen preboleli doma in niso potrebovali bolnišnične oskrbe, še tedne in mesece priznavajo splošno oslabelost, zasoplost, hitro utripanje srca, oslabljena ali spremenjena okus in vonj, ki se nočeta povrniti na raven pred boleznijo. Kdaj pričakovati, da bodo težave izzvenele, kdaj se podati na kolo ali v hrib? Odgovarjata infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc in družinska zdravnica dr. Nena Kopčavar Guček.



»Tisti, ki so preboleli hujšo obliko in so bili hospitalizirani, imajo še izrazitejše, hujše težave. Izgubijo precej mišične mase, tisti, ki so bili na intenzivni negi, ne zmorejo več sami ne jesti in piti ne hoditi, spoprijemajo se tudi s posttravmatsko stresno motnjo. Samostojnost si povrnejo šele z daljšo rehabilitacijo, fizioterapijo na URI Soči oziroma v zdraviliščih. Toda bolezen lahko pusti za seboj tudi kronične bolezni pljuč, srčno popuščanje oziroma trajne okvare na pljučih in srcu,« je kot že večkrat doslej s svojimi kolegi infektologi in pulmologi povzela najpogostejše težave najhuje bolnih covidnih pacientov predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na ljubljanskem UKC Tatjana Lejko Zupanc. Na kliniki so uredili tudi ambulanto, namenjeno bolnikom po prebolelem covidu s hujšimi težavami. Za pregled potrebujejo napotnico, od začetka bolezni mora miniti vsaj mesec in pol, pojasnjuje sogovornica.
 

Nekateri potrebujejo več mesecev

Po njenih besedah tudi preboleli z blago obliko bolezni, torej tisti, pri katerih se bolezen ni razvila v pljučnico, pripovedujejo o izrazito hudi utrujenosti, zmanjšanju fizičnih zmogljivosti, bolečinah v mišicah in sklepih, težavah s koncentracijo, izboljšanja pa ni čez noč. Nekateri potrebujejo več mesecev, da se jim povrneta vonj in okus, lahko se zgodi, da se okus vmes tudi spremeni, celo tako, da se intenzivira.

»Naj opomnim, da naj bolniki ne pričakujejo, da bodo po prebolelem covidu-19 lahko počeli vse enako intenzivno in vse v enaki meri naenkrat kot pred boleznijo. Svetujemo postopno vračanje v aktivno življenje, torej da se zmerno in postopno začnejo gibati, priporočljivo se je zdravo prehranjevati, preživeti čim več na svežem zraku, težave pa bodo sčasoma izzvenele,« miri infektologinja.

Tudi v ambulantah družinske medicine, kjer poleg motiviranja zdravih, naj se cepijo, tako ali drugače spremljajo še okoli 10.000 bolnikov – tistih, ki jih pošiljajo na testiranje oziroma spremljajo kot obolele za covidom-19 – že od lanskega prvega vala zaznavajo tako imenovane zapoznele posledice koronavirusne bolezni.



»Toda te so zelo različne, tako da ne znamo izluščiti ali napovedati, pri kom in kdaj se bodo pokazale. Velikokrat trajajo več mesecev, med najpogostejšimi pa so težje dihanje, vztrajen kašelj, splošna telesna oslabelost, hitro utripanje srca in slabše kognitivne funkcije oziroma težave. A sčasoma se vrnejo na raven pred boleznijo,« specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček našteva, o čem ji najpogosteje poročajo njeni bolniki.



Med težavami je, kot že prej omenjeno, izguba oziroma sprememba okusa in vonja, ki se kdaj vračata celo dva, tri mesece, pri čemer se okus običajno vrne prej od vonja. Na dan prejme od tri do pet klicev oziroma elektronskih sporočil prebolevnikov, ki potrebujejo nasvet. Koliko je takšnih med vsemi, ki so preboleli covid, ali katere njihove težave so najpogostejše, ni znano, saj denimo na NIJZ statistike v zvezi s prebolevniki ne vodijo, so potrdili.


 

Covid-19 drugačen od drugih viroz

Posledice bolezen pušča tudi na živčevju, sogovornica pripoveduje o hudih psihičnih težavah prebolevnikov, ki jim prikimavajo tudi psihiatri, kamor so bolniki napoteni na nadaljnjo obravnavo. »Ena od pacientk je prvič v življenju dobila halucinacije, drugi pacient motnje ravnotežja, zato je bil napoten k nevrologu. To so običajno prehodne težave, med najbolj trdovratnimi pa so motnje spanja in nočne more,« je povedala.

Prebolevnikom svetuje, naj bodo prizanesljivi do sebe oziroma svojega telesa, saj pri nekaterih splošna telesna oslabelost po bolezni sovpada s spomladansko utrujenostjo, ki je zelo izrazita v našem časovnem pasu, prebivalci krajev ob ekvatorju je ne poznajo, poudarja.

»Predvsem naj spremljajo, ali se počutje in telesna pripravljenost izboljšujeta iz teden v teden, poslušajo naj svoje telo, začnejo naj s sprehodi po ravnem, šele potem, ko zmorejo, tudi v hrib. Ko je dovolj, naj se ustavijo. Če pa se stanje ne izboljšuje ali se celo slabša, naj poiščejo zdravniško pomoč. Še zlasti naj bodo pozorni na nevrološke znake, morebitno omrtvičenost udov, občutek dušenja v prsih v mirovanju, saj so to znaki resnih zapletov, med drugim tromboze, ki lahko vodijo v srčno ali možgansko kap in pljučno embolijo,« opominja. Zavedati se je treba predvsem dejstva, da je covid-19 drugačen od drugih viroz, tudi okrevanje je postopno in dolgotrajnejše.