V nadaljevanju preberite:

Pariška Notre-Dame, ki jo odpirajo ta konec tedna, ostaja Notre-Dame, a bo po celostni prenovi drugačna, napoveduje Philippe Jost, vodja vladne ustanove Rebâtir Notre-Dame de Paris, ki je bila na čelu njenega dobrih pet let trajajočega obnavljanja po požaru 15. aprila leta 2019, ko je proti francoski prestolnici gledal ves svet. V medijih so se že pojavili namigi, da bodo tisti njeni obiskovalci, ki so jo spoznali pred požarom, presenečeni. Morda očarani, morda celo šokirani.

Prvo otvoritveno dogajanje z Emmanuelom Macronom in voditelji okoli 50 držav z Donaldom Trumpom vred ter koncert z eminentnimi izvajalci bosta v katedrali in pred njo jutri, prva maša pa se bo vanjo vrnila v nedeljo, na praznik brezmadežnega spočetja Marije, ki ji je katedrala posvečena. Znova se bodo slišali zvoki iz okoli 8000 orgelskih piščali, ki so jih pozorno demontirali, očistili in vrnili na njihova mesta.

Katedrala se je rešila objema kovinske kletke in zidarskih odrov, na katerih so še konec julija na otvoritveni slovesnosti 33. olimpijskih iger poplesavali akrobati, a njena prenova še ni povsem končana.

Po odprtju pričakujejo okoli 40.000 obiskovalcev na dan ali do 15 milijonov na leto, temeljni argument za napoved omenjenega presenečenja pa je, da so se Francozi po 846 milijonih zbranih donacij za njeno obnovo in sodelovanju s strokovnjaki z vsega sveta ter okoli 200 podjetji in 2000 profesionalci odločili za vrnitev k njeni svetli podobi iz 19. stoletja, časa arhitekta Eugèna Viollet-le-Duca, ki je katedralo obnovil in tudi preoblikoval. Pritajena svetloba in stoletne sledi gorenja sveč so, pravijo, preteklost.