Nosorog na drugem tiru

Divača - Na trasi bodočega drugega tira so našli nosoroga. Natančneje - njegove najmanj 120.000 ali tudi bistveno starejše kosti, že zelo podobne kamnu. Če na gradbišču bodoče trase železnice, tik pred prvim portalom prvega predora (T1), kake tri kilometre od Divače, ne bi bilo geologov in paleontologov, ga laično oko ne bi prepoznalo.

»Na gradbišče je moralo priti pravo oko. Laik teh kosti zagotovo ne bi prepozna,« je povedala Astrid Švara z Inštituta za raziskovanje Krasa iz Postojne, ki je prejšnje dni opravljala reden geološki nadzor terena na gradbišču in med rdečkasto-rjavkastimi sedimenti zagledala kamnu podobno kost. »To sem zagledala na dnu izkopa trase dostopa do bodočega portala, ki je kakih 20 metrov pod površino. Kamnina je tukaj precej bolj sivkaste barve, same nosorogove kosti pa povsem bele. Le določene dele kosti je na rdečkasto nekoliko obarval sediment. Kosti so bile v kraški jami, o čemer pričajo deli kapnikov in siga, ki smo jo odkrili ob kosteh.«



V četrtek si je najdišče ogledala paleontologinja dr. Irena Debeljak s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, ki je kmalu našla kake štiri centimetre velik in podobno širok zob, za katerega je takoj in nedvomno določila, da pripada eni od treh vrst nosorogov, ki so  v pleistocenu živeli na območju današnjega Krasa.

»Najdba je kot kaže še veliko bolj posebna, kot sem sprva mislila, saj ta vrsta na tem območju ni tako pogosta. Domnevam, da gre nosoroga vrste Stephanorhinus iz srednjega pleistocena in nikakor ne za dve drugi, pogostejši vrsti -  dlakavega ali  Merckovega nosoroga. Ampak tega zdaj še ne morem dokončno povedati, ker sem ga šele začela preparirati z zelo natančnim zobozdravniškim orodjem, kajti okoli zobne sklenine se je prijela siga, apnenčasta kamnina, ki jo je treba zdaj previdno odstraniti,« je povedala Irena Debeljak.

Nosorogi (pa tudi druge zelo eksotične živali) so pred več kot 100.000 leti živeli na tem delu Slovenije. Vsi so izumrli zaradi velikih podnebvnih sprememb, saj se je v zadnjih 600 tisoč letih zvrstilo več ledenih dob in tudi toplejših obdobij od te, v kateri živimo zdaj. Zemeljska obla v svoji zgodovini pogosto ni imela ledu na tečajih, in tudi na našem območju je bilo precej topleje. Podnebna nihanja, ki so bila predvsem posledica astronomskih in geoloških gibanj, pa so vplivala na izumrtja posameznih vrst. V prazgodovini so tako poleg nosorogov pri nas živele tudi velike mačke (kot levi in leopardi), povodni konji, celo krokodili in pred njimi tudi različni dinozavri. Prav na območju kraškega roba so v času gradnje primorske avtoceste našli nekaj hadrozavrov.



Adrijan Košir, ki vodi geološki nadzor za Geološki zavod Slovenije, je včeraj povedal, da je najdba nosorogovih ostankov redka najdba, sploh pa v takem stanju. Najdba ne bo bistveno podaljšala gradnje dostopnih cest do železniške trase. V dveh tednih bodo odkopali najdene kosti in jih v laboratoriju preparirali ter temeljiteje raziskali.

Doslej vedo, da je šlo za eno od vrst, ki so bile podobne današnjim nosorogom. Skelet ni ohranjen v celoti, verjetno so ga vode ali zemeljski premiki zanesli v kraško jamo, kjer se je zaradi sedimentov ohranil do te mere, da bo mogoče kosti očistititi in jih najverjetenje tudi predstaviti v kakem muzeju.