Lani so britanski mediji v svet poslali podobo Emme, pisarniške delavke v obliki lutke, ki je bila utelešenje posledic dvajsetletnega dela za računalnikom v pisarni. Letos ji je sledila Susan, ki prav tako kaže posledice dela na domu, družbenega eksperimenta, v katerega sta svet pahnili pandemija covida-19 in ustavitev družbenega življenja. Kakšni bomo čez dvajset let, če jih bomo pretežno presedeli ob delu doma?

Lanskih Emminih težav ni bilo malo, od sključene drže in krvavih oči do glavobolov in bolečin v hrbtu, poleg tega je imela krčne žile, ekceme, ki so bili posledica stresa, bledo kožo in oslabljene mišice. Celo bolj goste dlačice v ušesih.

»Delavci v prihodnosti bi lahko trpeli zaradi podobno hudih zdravstvenih težav, kot so bile tiste v obdobju industrijske revolucije,« je tedaj opozarjal William Higham, ki proučuje razvijanje človekovih navad in njihov vpliv na življenje v prihodnosti. Emma, ki je prodrla v svetovne medije, je bila plod raziskave 3003 ljudi v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji, delovala pa je kot iz kakšnega distopičnega filma.

Ker zgledi radi vlečejo, ji je med pandemijo covida-19 sledila Susan, prav tako britanska pisarniška delavka z očmi, prilepljenimi na računalniški zaslon, a s ključno novostjo, ki je odraz letošnjega leta. Ne trpi le zaradi posledic sedečega dela, pač pa njena podoba kaže, kako naj bi na zaposlene dolgoročno vplival »družbeni eksperiment«, v katerega sta svet prisilila pandemija in ustavljanje javnega življenja: delo na domu. Tako kot pri Emmi so se njeni snovalci odločili, da je za arhetipsko predstavo futurističnega dela na domu priročneje izbrati žensko – takšno z vsakdanjim angleškim imenom – kot pa moškega.



Susan ima za seboj 25 let dela na domu, kar ji je po mnenju raziskovalcev naložilo res veliko tegob. Če jih postavimo na tehtnico skupaj s prednostmi tovrstnega dela, kakršna sta prihranek časa pri vožnji v službo in dodaten prosti čas, jih je veliko več.
 

Podoba iz prihodnosti

Mučijo jo rdeče oči in sindrom računalniškega vida, prevelika teža in slaba drža, bleda koža in precejšnja izguba las zaradi pomanjkanja gibanja na prostem in s tem vitamina D, podočnjaki oziroma temni kolobarji okoli oči, deformiran vrat in več gub, odsotnost medosebnih stikov pa jo je pripeljala še do stresa in prevelikih količin adrenalina in kortizola. Te posledice po mnenju njenih ustvarjalcev grozijo »povprečnim pisarniškim delavcem«, če pri trajnem delu na domu ne bi opustili nezdravih navad.

Nesrečna Susan je ob tem predstavljena kot nekakšna karikatura s takšnim trebuhom, da komaj zleze v rožnate hlače pižame s srčki, očitno njene delovne uniforme, kadar dela od doma.

Ta podoba iz prihodnosti ne temelji na raziskovalnem angažmaju javnega inštituta, pač pa na študiji neimenovanih raziskovalcev, ki jih je najela globalna spletna zaposlitvena platforma DirectlyApply s sedežem v Londonu. Mimogrede, tudi predhodnica Emma je nastala zaradi zasebnega podjetja za pisarniško opremo.



V Sloveniji ohranjamo javno zdravstvo in nam naukov o zdravem življenju načeloma še ne delijo karikirane pisarniške delavke, porojene zaradi zasebnih podjetij, a so vprašanja enaka. Kakšni bomo čez dvajset let, če jih bomo pretežno presedeli ob delu doma?

»O delu na domu smo v Sloveniji začeli pogosteje govoriti šele ob epidemiji, prej je bilo redkost, prav tako smo razumeli, da je delo na domu privilegij posameznikov, delodajalci pa so prepogosto menili, da delavca doma nihče ne nadzira, zato manj dela,« pravi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani. »S tem ko je EU dala to možnost, so se tudi pri nas začele debate o tem, kako naj bo delo na domu zakonsko urejeno. Veliko je namreč neznank, na primer pravila varnosti in zdravja pri delu – veljajo tudi na domu? Kdo naj torej poskrbi za urejeno delovno mesto doma, v primeru pisarniškega dela za mizo, stol, držalo za tekst, podporo za noge, osvetlitev, ureditev hrupa … Obremenitve na delovnem mestu lahko povzročijo poklicno bolezen. Jo bo mogoče priznati, če ta nastane zaradi dela na domu?«

Kot dodaja, je večina organizacij, ki delo na domu ne glede na covid-19 dovoljujejo, sprejela pravilnik, v katerem piše, da ima služba varnosti in zdravja pri delu pravico vstopiti v stanovanje, da presodi, ali je delovno mesto primerno urejeno. Nihče pa ne pove, kaj sledi, če ni. Potem verjetno delo na domu ne bo dovoljeno. Številnim delavcem se postavlja vprašanje, ali naj službi varnosti in zdravja pri delu dovolijo vstop v stanovanje, saj je to nedotakljivo. In če se delavec v domači kopalnici spotakne in pade? Je to poškodba pri delu? Lahko se zgodi, da delavec v kopalnici pade »zunaj delovnega časa« in trdi, da je padel »na delu«. Tudi to so vprašanja o običajnem delu na domu.



»Med epidemijo se nihče ne sprašuje, ali je delovno mesto doma urejeno. Ve pa se, da čas epidemije običajno ne traja dolgo in zato nima posebnega vpliva na zdravje. To sicer ne pomeni, da nas ne bo peklo v hrbtu, če bomo delali pri kuhinjski mizi in na kuhinjskem stolu, vendar zaradi dveh mesecev takega dela kroničnih bolezni ne bo.

Res pa je, da sedeče delo ne glede na to, kje se izvaja – toliko bolj, če se izvaja na neustrezni in neprilagojeni opremi – povzroča veliko zdravstvenih težav. Tu je Emma zelo prizanesljiva. Pri dolgotrajnem sedečem delu ni problem samo videz, pač pa je več debelosti, večja je umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, bistveno več je sladkorne bolezni tipa 2, več raka na črevesju, več tromboze, bistveno več kostno-mišičnih bolezni in psihičnih težav, predvsem kognitivnih motenj. Odlična knjiga na to temo je Sedentary behaviour epidemiology. Veliko naprednih držav ima sprejete usmeritve, navodila ali priporočila o tem, in sicer za posamezne starostne skupine. Res je tudi, da je problem veliko bolj izražen v skandinavskih državah in ZDA kot v mediteranskih. Delež ljudi, ki pretežno sedijo, je v zadnjih bistveno manjši kot v Skandinaviji.«
 

Komu se kaj izplača?

Seveda obstajajo navodila za delo na domu, ne glede na covid-19, dodaja Dodič Fikfakova. To so: vstanite vedno ob uri, kot bi šli v redno službo. Začnite točno. Oblecite se tako, kot se oblečete, ko greste v službo, ne ostajajte v pižami ali trenirki. Nekateri svetujejo celo, da si delavec natakne čevlje. Odidite, če se le da, v drug prostor in za sabo zaprite vrata. Prostor naj bo določen samo za delo. Imejte urnik: napišite si, kdaj sprejemate telefonske klice, kdaj imate odmor za kavo ali čaj, kdaj prekinete delo za raztezanje, kdaj imate čas za malico. Držite se urnika. Če je mogoče, pojdite na malico ven ali v drug prostor. Držite se časa, predvidenega za malico. Ko delo končate, zapustite sobo in se ne vračajte. Naredite jasno mejo med delom in prostim časom.

Med delom ne hodite v druge dele stanovanja, posebno ne v kuhinjo. Tam največkrat odprete hladilnik in nekaj pojeste, tako pa hitro pridobivate težo. Po delu nujno odidite iz stanovanja, na tek, skupinsko telovadbo, fitnes ... Telovaditi je treba redno, vsaj tri- do štirikrat na teden po uro ali dve.



​Epidemija covida-19 nas je naučila, da lahko delamo na domu. Po nekaterih študijah je sicer »produktivnost« na domu manjša, vendar analiza stroškov in koristi pokaže, da se kljub temu delodajalcu tako delo izplača: porabi namreč manj energije, ljudje običajno delajo na svojem računalniku, imajo svojo mizo in svoj stol … Delodajalci torej črtajo del izdatkov za najemnine, računalniške povezave …

Na portalu Psihologijadela.com, ki ga ureja profesorica za psihologijo dela in organizacij na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Eva Boštjančič, sooblikujejo pa številni pisci, študenti, so med napakami na prvo mesto postavili delo v postelji. Ker spalnico povezujemo s spanjem, delo v njej ne bo najbolj produktivno. Druga napaka je preveč fleksibilen delovni čas, dvorezni meč, ki, če si ne začrtamo mej, potisne delo v prosti čas. V daljšem času bomo opravili manj.

Neodvisnost, ki jo prinaša delo od doma, ima še to slabo stran, da marsikdo po slovesu od klasične pisarne zaradi pomanjkanja stikov hitro postane osamljen. Če drugega ne, poiščite priložnosti, da namesto e-pošte uporabite telefon ali namesto klica videoklepet. Večkrat se vrstijo podobni nasveti o tem, da je treba tudi pri delu od doma uveljaviti rutino, kot bi bili v pisarni, toda nikarte v pižami.