Nad zemljo plava sam nebeški oče

Človek si od nekdaj prizadeva posnemati gibanje ptic. A vse do sredine 18. stoletja, ko sta brata Montgolfier skonstruirala balon, prvo napravo, ki je v zrak lahko dvignila ljudi, ni mogel opazovati zemlje z višav. Prvi balonarski polet si je 21. novembra 1783 v Parizu ogledalo več kot 440.000 ljudi. Le dober teden po tem se je, tudi v Parizu, v nebo dvignil balon, ki je namesto toplega zraka uporabljal plin, lažji od zraka – vodik, in tako smo dobili vodikov balon.

Matematik Jurij Vega velja za prvega Slovenca, ki je že leta 1784 na Dunaju videl balon, zgradil ga je Johann Georg Stuwer. Vesti o letenju so se hitro širile in očitno dosegle tudi Bloke, ki niso le zibelka slovenskega smučanja, temveč tudi rojstni kraj prvega slovenskega balonarja Gregorja Kraškoviča, ki je leta 1811 izvedel javno letenje v Pešti. Odtlej so se v Mariboru in Ljubljani na nebu vsake toliko pojavili baloni. Septembra 1909 je preletel Slovenijo italijanski balon, imenovan po pisatelju Julesu Vernu. Vzletel je v Benetkah, preletel morje, Kras, Kranjsko in Karavanke ter po dvajseturni vožnji pristal pri Celovcu. Potnike je aretirala policija v Beljaku. Kot navaja dr. Sandi Sitar v knjigi Letalstvo in Slovenci, so se izgovarjali, da so hoteli preleteti le Jadran, vendar jih je veter odnesel tako daleč.