Muzikal o najslavnejši ženski našega časa

V ponedeljek bo minilo 23 let od nesreče, v kateri je življenje izgubila kraljica ljudskih src, ki za mnoge še danes ostaja večna ikona in navdih. Po številnih knjigah in filmih počasi na odre newyorškega Broadwaya prihaja muzikal. Z rahlo zamudo zaradi epidemije. A že prej ga bo mogoče videti na TV-zaslonih.

»To je resnični muzikal o ženski, ki je izbrala, da bo neustrašna, in na koncu postala brezčasna,« muzikal Diana opisujejo njegovi ustvarjalci. Premiero v Longacre Theatru na Broadwayu bi moral doživeti že pred petimi meseci, zdaj jo napovedujejo za 25. maja 2021, a to še ne pomeni, da ga gledalci ne bodo mogli videti prej.



Kanal za pretočne vsebine Netflix se je odločil, da ga bo prihodnji mesec posnel v praznem gledališču brez občinstva in s prvotno zasedbo muzikala, ki je nastal v produkciji kalifornijskega gledališča La Jolla Playhouse: z Jeanno de Waal v vlogi Diane, Roejem Hartrampfom kot princem Charlesom, Erin Davie kot Camillo Parker Bowles in Judy Kaye kot kraljico Elizabeto II. To bodo lahko storili le ob zelo strogih varnostnih ukrepih preprečevanja širjenja covida-19, predvidoma z začetnim in ponovnim testiranjem, izolacijo za nastopajoče in preostalo ekipo ter celo spremembo prezračevalnega sistema, za katerega morajo zagotoviti, da zrak preusmerja v zadnji del stavbe, je poročal New York Times. Na Netflix naj bi prišel na začetku prihodnjega leta.

»Če ni nadomestka za živi teater, smo počaščeni, da smo lahko del kakovostne zabave, ki jo Netflix zagotavlja svojim naročnikom po svetu,« so mediji povzeli skupno izjavo producentov muzikala. Med njegovimi ustvarjalci so sama nagrajena imena. Napisala sta ga Joe DiPietro in David Bryan, ki sta leta 2010 prejela tonyja za muzikal Memphis, režiser in tudi umetniški direktor La Jolla Playhouse Christopher Ashley je prejel tonyja za najboljšo režijo muzikal Come from Away 2017, koreografijo je ustvarila nominirana za tonyja Kelly Devine (muzikal Rock of Ages), celoten glasbeni aranžma pa pripravil Ian Eisendrath (prav tako soavtor muzikala Come from Away).


 

Neustrašna in brezčasna ženska

Princesa je potisnjena na svetovni oder. Tabloidi so očarani nad njeno lepoto in ranljivostjo. Najbolj slavna monarhija na svetu pa razdeljena. To je zgodba o najbolj slavni ženski v sodobnem času, ki se bojuje, da bi vzdržala pod žarometi bolj svetlo kot katera koli druga pred njo. Princesa Diana je sledila svojemu srcu, zavzela se je za svojo družino, svojo državo in zase. Kljubovala je pričakovanjem, stresla je kraljevi svet in ustvarila zapuščino, ki bo trajala večno.

Toliko je o muzikalu mogoče izvedeti na njegovi spletni strani. Njegov režiser Christopher Ashley je v enem od pogovorov poudaril, da se osredotoča predvsem na zakon princa Charlesa in princese Diane, ki ga je sama imenovala za zakon, v katerem vlada gneča. »V ospredju je trikotnik med Charlesom, Camillo in Diano in kako so ti trije ljudje shajali v tem težkem zakonu in za povrhu še v soju medijskih luči,« je povedal Ashley, ki je prepričan, da ima vsakdo svoje »razmerje« do Diane, svoje spomine o njej. Sam se spominja predvsem kraljevske poroke, podoba, ki jo deli še s številnimi drugimi po svetu, je prepričan.



»Bila je ena prvih, ki je v krizi z aidsom stopila v bolniške sobe, v naročje vzela tudi otroke, se jih dotaknila, s tem pa pomembno vplivala na strah«, ki ga je v osemdesetih letih zbujala ta bolezen. Kelly Devine, ki je ustvarjala koreografijo, je poudarila, da je v Dianinih plesnih vložkih poskušala prikazati, kako se je znašla v določenih okoliščinah, da se tam izraža »Dianina« perspektiva in da »pleše, ker se mora izraziti«, v koreografijo pa je vključila tudi prvine in vplive iz osemdesetih let.
 

Spreminjala je monarhijo in svet

Življenjska zgodba valižanske princese Diane je znana, na kratko jo povzema tudi spletna stran muzikala. »Leta 1981 se je pomočnica vzgojiteljice v vrtcu, Lady Diana Spencer, poročila z valižanskim princem Charlesom in postala ena najbolj slavnih žensk na svetu. Toda kraljevska pravljica je skrivala težaven zakon in mlado žensko, ki se je trudila najti svoj izraz. Soočena z utrjenimi pravili monarhije in vsiljivostjo medijev brez primere je princesa Diana presenetila vse, tudi samo sebe. Zrasla je v globalni fenomen, ki je spreminjal svet.« In obenem omenja še nekaj zanimivosti.

O času, v katerem je živela, med drugim to, da je Ted Turner uvedel CNN, prvo 24-urno kabelsko televizijo, ki je za vedno spremenila poročanje medijev, ali pa da je istega leta, leta 1993, ko je Bill Clinton premagal Georga Busha st. in postal predsednik Združenih držav, valižanska princesa Diana svojim oboževalcem naznanila, da se umika iz javnosti. O njenem zasebnem življenju so v ospredju tudi njeni plesni trenutki, denimo, ko je na zabavi v Windsorskem gradu februarja 1981 zaplesala z glasbeno legendo Eltonom Johnom, iz česar se je rodilo dolgoletno prijateljstvo, na kraljevem obisku v ZDA 9. novembra 1985 v Beli hiši pa s hollywoodskim igralcem Johnom Travolto. Ko je med zasebnim gala božičnim večerom v Royal Balletu presenetila svojega moža princa Charlesa s plesnim nastopom z znanim baletnim plesalcem Waynom Sleepom na skladbo Uptown Girl Billyja Joela, svojo uporniško stran pa je nekaj let pozneje pokazala, ko se je preoblečena podala na nočno druženje s frontmanom skupine Queen Freddiejem Mercuryjem v znan londonski gejevski bar Royal Vauxhall Tavern.



Niso pozabili na mejnike v njenem zakonu, na primer na resnico, ki jo je s knjigo Diana: Resnična zgodba svetu sredi leta 1992 razkril znani novinar Andrew Morton, potem ko jo je na skrivaj intervjuval leto dni (po 25 letih, leta 2017 je izdal dopolnjeno izdajo). In na anekdoto, da ji je že mesec dni po zaroki, ko se je kot bodoča kraljeva nevesta prvič pojavila v javnosti na dobrodelnem plesu v londonskem Goldsmiths' Hallu in se spoznala z monaško kneginjo Grace Kelly, ta v pogovoru zaupala nepozaben nasvet: »Ne skrbi, draga. Vse skupaj se bo le še poslabšalo.«

Gledalce muzikala, pop kulturnega žanra so o Diani poučili še, da je drugače, kot bi si želela monarhija, obiskovala obolele z aidsom v londonski bolnišnici Middlesex, se z njimi rokovala pred fotografskimi objektivi brez rokavic in bila ena prvih javnih osebnosti na svetu, ki se je javno upala stopiti v stiku s tedaj smrtonosno boleznijo. Ta njena humana gesta pa da je pripomogla k premagovanju stigme bolnikov in spodbudila k boljšemu razumevanju bolezni, ki se je je bal ves svet. Tako je že konec osemdesetih let postala pokroviteljica in aktivistka na številnih področjih, tudi v boju proti raku, gobavosti in za ustrezno oskrbo otrok, pozneje, leta 1997, pa se je s simbolnim prečkanjem minskega polja v Angoli podala še v boj za globalno prepoved protipehotnih min, ki ga je dobrega pol leta zatem, tik pred smrtjo, nadaljevala tudi z obiskom od vojne prizadetih prebivalcev v Bosni.


 

Kraljica tudi dve desetletji po smrti

Da bodo rojalisti laže dočakali Dianino spevno pripoved, jih že novembra na Netflixu čaka njej prihod v kraljevo družino v novi, četrti sezoni serije Krona, v zadnjih dveh sezonah (peti in šesti) pa bo Emmo Corrin v vlogi valižanske princese v njenih zadnjih letih življenja zamenjala avstralska igralka Elizabeth Debicki, ki jo gledalci poznajo iz filmov Veliki Gatsby in Everest ter mini serije Nočni receptor in jo bodo znova lahko gledali v novem znanstvenofantastičnem trilerju Tenet, ki v slovenske kinematografe prihaja prihodnji teden. Elizabeth Debicki je na twitterju zapisala, da »duh princese Diane, njene besede in dejanja živijo v srcu mnogih. V veliko čast mi je, da bom lahko v tej izjemni seriji, ki me je povsem prevzela že v prvi epizodi.«

Valižanska princesa je nekoč dejala: »Rada bi bila kraljica ljudskih src, ne vidim pa se kot kraljica te države.« Tisto, kar si je želela, je za mnoge ostala tudi po dveh desetletji po smrti. Revija Time pa jo je že leta 1999 razglasila za eno od 100 najpomembnejših osebnosti 20. stoletja.