Pet let po požaru in več kot 700-milijonski obnovi se je spet dvignila iz pepela

Zvonovi katedrale so zazvonili in pariški nadškof Laurent Ulrich je s svojim križem trikrat udaril po vratih Notre-Dame, preden so na začetku sobotne slovesnosti simbolično ponovno odprli to mogočno sakralno stavbo. Prvi gasilci, ki so pomagali ohraniti gotsko mojstrovino iz 12. stoletja, in nekateri, ki so jo pozneje tudi obnovili, so bili deležni stoječega aplavza. Pariška katedrala, simbol krščanstva in upanja, je bila spet v središču pozornosti, saj so se dogodka udeležili pomembni svetovni voditelji.

Beseda merci (francosko hvala) je bila projicirana na pročelje katedrale, ko so jo po uničujočem požaru sredi aprila leta 2019 v soboto ponovno odprli. »Stojim pred vami, da bi izrazil hvaležnost francoskega naroda, našo hvaležnost vsem tistim, ki so rešili, pomagali in obnovili katedralo,« je ob tej priložnosti dejal predsednik republike Emmanuel Macron.

V obdobju političnih izzivov, vključno z nedavnim padcem vlade in družbenimi nemiri, pa Macron odprtje prenovljene Notre-Dame vidi tudi kot pomemben simbol upanja in odpornosti, ki ga želi izkoristiti za krepitev politične stabilnosti in enotnosti v Franciji. V katedrali je bila včeraj prva maša s 170 škofi in več kot 100 pariškimi duhovniki, pozno popoldne je sledilo drugo bogoslužje, odprto za javnost.

V prenovljeni katedrali je bila včeraj prva maša. Vodil jo je pariški nadškof Laurent Ulrich, udeležili so se je tudi škofje in pariški duhovniki. FOTO: Marin Ludovic/AFP

Od Trumpa do Melonijeve in Zelenskega

Na sobotni slovesnosti so se zbrali številni svetovni voditelji, kulturniki in občudovalci neprecenljive kulturne dediščine. Med njimi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in multimilijonar Elon Musk, pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, italijanska premierka Giorgia Meloni, nekdanja francoska predsednika François Hollande in Nicolas Sarkozy, ameriška prva dama Jill Biden in britanski prestolonaslednik princ William.

Svečanega dogodka sta se udeležila tudi premier Robert Golob in njegova spremljevalka Tina Gaber. Dogajanje je zunaj katedrale, ki jo na leto obišče deset milijonov ljudi, spremljalo več deset tisoč ljudi. V burni razpravi o tem, ali naj obiskovalci plačajo za obisk katedrale, za kar so si prizadevali nekateri francoski politiki, da bi pomagali obnoviti druge cerkve, je papež Frančišek, ki ga na slovesnosti sicer ni bilo, v svojem sporočilu dejal, da »verjame, da bodo vsi še naprej dobrodošli, in to brezplačno«.

Slovesne otvoritve so se udeležili pomembni svetovni voditelji, med njimi tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. FOTO: Marin Ludovic/Reuters

Občutili celo fizično bolečino

Za Španca Salvo, ki v Parizu živi in dela že nekaj let, ima Notre-Dame zelo oseben pomen, saj se je kot študent Erasmusa mimo nje sprehajal vsak dan. »Postala je moja tiha spremljevalka v obdobju odkrivanja mesta in tako zaznamovala začetek mojega življenja v novem kraju,« pravi. Ko je gorela, je bil ravno v Španiji in ob tem je občutil skoraj fizično bolečino.

Ne le zaradi izgube nečesa lepega, ampak zaradi vsega, kar je pomenila. A ne glede na to je bila po njegovi vrnitvi v Pariz vedno tam, pa čeprav pod gradbenimi odri, pravi Salva, ki meni, da so razprave o tem, kako jo obnoviti, »odražale nekaj večjega o tem, kako vidimo sebe in svojo preteklost«.

V prenovljeni katedrali je bila včeraj prva maša. Vodil jo je pariški nadškof Laurent Ulrich, udeležili so se je tudi škofje in pariški duhovniki. FOTO: Marin Ludovic/AFP

Angèle, še ena od priseljenih Parižanov, pravi, da bo prenovljeno Notre-Dame obiskala, ko se bo hrup nekoliko polegel. Katedrala bo v mesto znova privabila veliko turistov, meni, tako kot Salvi pa so se ji zdele zanimive številne nenavadne ideje, na kakšne načine vse bi jo lahko prenovili.

Na vprašanje, kako je doživela novico o požaru pred petimi leti, pa je odgovorila, da jo je najbolj ganil odziv množice, ki je požar opazovala. Prenovo v tako kratkem času ima za velik dosežek, ki bo zagotovo nekoliko koristil nepriljubljenemu predsedniku Macronu. Se pa z njim strinja, da je trdo in uspešno opravljeno delo sad povezanosti za skupni cilj.