Melanž, prva skupnost za vitalne starejše

Dunajske kavarne od leta 1830 ponujajo melanž (ali Wiener Melange, izhaja iz francoske besede mélange za mešanico, raznovrstnost), kavo z mlekom in mlečno peno na vrhu. V avstrijski prestolnici pa je lani zaživel projekt mešane stanovanjske skupnosti Melanž. Njen namen je olajšati življenje starejšim, ljudem, ki ne potrebujejo vsakodnevne pomoči, potrebujejo pa družbo, saj živijo sami in se počutijo osamljene.

Osamljenost v drugi polovici življenja je vse večji demografski in sociološki problem. Življenjski slog se spreminja, pričakovana življenjska doba se podaljšuje, pričakovanja v življenju so drugačna, kot so bila. Vse več ljudi si tudi tretje življenjsko obdobje želi preživeti aktivno in v družbi vrstnikov, a realnost ni ravno taka. Popis prebivalstva je pokazal, da je na začetku tega desetletja na Dunaju, ki ima nekaj manj kot dva milijona prebivalcev, v enočlanskem gospodinjstvu živelo več kot 118.000 ljudi, starejših od 55 let. Zato je dunajska Karitas zasnovala melanž, način bivanja, ki bi bil alternativa seniorskemu, osamljenemu enočlanskemu gospodinjstvu.

Aspern urejajo na območju prvega dunajskega letališča. FOTO: Daniel Hawelka

Prvo stanovanjsko skupnost Melanž so ustanovili v Aspernu, velikem novem mestnem območju, zgrajenem na mestu prvotnega dunajskega letališča. Jezersko mesto Aspern (Seestadt Aspern) je eden največjih sodobnih urbanih razvojnih projektov v Evropi. Načrtujejo, da bo do leta 2030 v novih stavbah tega dela Dunaja živelo več kot 25.000 ljudi, še 20.000 pa jih bo tam delalo. Do takrat naj bi bilo na Dunaju okoli 200 »melanž stanovanj« – ne le v Aspernu, tudi v drugih delih mesta.

Osem stanovanjskih enot

Na Dunaju sicer že nekaj časa poznajo stanovanjske skupnosti za starejše občane, tokratna pa je prva, ki je na voljo ljudem, ki ob vselitvi ne potrebujejo varstva ali nege, saj ne gre za oskrbovana stanovanja. Skupnost Melanž v Aspernu je predvidena za osem stanovalcev in meri 455 kvadratnih metrov. Sestavljena je iz osmih ločenih stanovanjskih enot, vsaka ima svojo kopalnico in stranišče. Stanovalci se tako lahko kadarkoli umaknejo v svoje prostore, ko si zaželijo družbe, pa se srečajo v skupnem prostoru s kuhinjo in balkonom, kjer s sostanovalci kuhajo, spijejo kavo in skupaj preživljajo prosti čas. »Ko se zjutraj zbudim, sem vesel, da je v stanovanju še nekdo in da lahko s to osebo morda spijem kavo,« je 61-letni Georg povedal, kako si predstavlja življenje v Melanžu.

Tako naj bi bilo videti vsakdanje življenje v skupnosti, ki so jo v dunajski Karitas poimenovali Melanž. FOTO: Johanes Hloch

Posamezne stanovanjske enote so eno- ali dvosobne, merijo od 29 do 46 kvadratnih metrov. Najemnina znaša od 540 do 810 evrov na mesec; vključuje komunalne stroške, brez ogrevanja in elektrike. Tako kot vsa druga stanovanja v Jezerskem mestu Aspern so tudi enote Melanža v novi stavbi, z dvigalom, nedaleč od postaj javnega prevoza, avtobusnih, tramvajskih linij in linije U2 dunajskega metroja.

Preventivni ukrep

Na začetku marca so bila prazna še štiri stanovanja, verjetno zaradi razmeroma visoke najemnine, gotovo pa bo Karitas našel ljudi, ki jih zanima življenje v takšni skupnosti. Karitas v tako imenovanem Ateljeju Melanž redno pripravlja tudi srečanja med stanovalci in morebitnimi bodočimi uporabniki, da se bolje spoznajo.

Vodja projekta Anna Winklehner poudarja, da je pandemija dodatno pokazala, da ljudje potrebujejo socialno bližino. »Bližina nam daje občutek varnosti in prispeva k psihosocialnemu in fizičnemu zdravju. Takšna stanovanjska skupnost je pravzaprav preventivni ukrep, saj tukajšnji prebivalci dlje časa ne bodo potrebovali nege na domu, ker si bodo lahko medsebojno pomagali pri vsakodnevnih opravilih.«